Vse iz okolice Horjula obveščam in najavljam telovadbo pilatesa

Vsi, ki bi se radi razmigali in ste iz Horjula ali okolice Horjula vas obveščam, da Tina Hižar prireja pilates - telovadbo za oblikovanje in krepitev telesa. Z vadbo namreč vplivamo na izboljšanje telesne drže, povečanje gibljivosti in razvijamo sposobnost zavedanja lastnega telesa. Prav tako pa nam redni pilates trening prinaša: močnejšo hrbtno muskularo, kar preprečuje pojav bolečin v hrbtenici, postava bo bolj pokončna in vitka (izboljšanje telesne drže), gibalna telesa bodo mehkejša in naravnejša, poveča se gibljivost, anti-stres program, pomaga pri problemih s spanjem in stresom. Pilates zatrjuje, da po 10 urah vadbe čutiš spremembe, po 20 urah vidiš spremembe in po 40 urah vadbe pa imaš novo telo.

Za vadbo potrebujete tanjšo blazino oziroma armafleks in pa dobro voljo. Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom inštruktorice in kolegice Tine Hižar, ki je znana tudi kot bivša tekačica na smučeh in v gorskih tekih (bila je tudi v resničnostnem šovu Bar 2).

Ker je pilates zelo primeren tudi za ženske v zrelih letih, bo Tina ob zadostnem številu prijavljenih seniork, oblikovala tudi posebno skupino »ZLATA LETA« s poudarkom na vajah za hrbtenico.

PRIČETEK VADBE BO 7. JANUARJA 2008, V PONEDELJEK OD 19. DO 20. URE (1. SKUPINA) IN OD 20. DO 21. URE (2. SKUPINA) V DVORANI PRI OSNOVNI ŠOLI V HORJULU.

Začetni program vsebuje 10 vadbenih ur ... dalje po dogovoru. Cena za vadbo je zelo ugodna - približno 2,5 € na uro.

Za prijavo pokličite na 041/507-603 Zvoneta.

Jaz definitivno pridem ... ker vem da bo prijetno s koristnim ;).

Moji sostanovalci ...

Od kar sem nazadnje pisala na blogu je minilo že kar nekaj časa. V teh dneh pa sem pridobila nove sostanovalce, ki jih je približno 40 če ne več. Se sprašujete kako imam lahko v stanovanju toliko sostanovalcev ... poglejte si slike in video pa vam bo jasno kot beli dan.

200 literški akvarij, ki sva ga imava z U.

Poleg 200 literškiga akvarija pa imam tudi 40 literški akvarij, ki sem ga postavila sama. Prav tako imam še vedno psičko Lucy. Poleg Lucy pa se nam je pridružila tudi mala psička Etka.

Psička Lucy


Psička Etka

Ko pade odpornost ...

Danes sem porabila toliko robcev kot že 7 let ne. Kiham že od kar sem se prebudila in bolečine v glavi imam že od včeraj, ko sem bila v službi. Upam na to, da bo jutri bolje, saj imam spet delovni dan. Po vsej verjetnosti mi je padla odpornost oziroma sem čisto brez energije, da bi kaj pospravila ali naredila. Vse več je stresa in vedno bolj se počutim, da ne morem narediti vsega v koraku s časom. Danes sem kljub "bolezni" veliko naredila za seminarsko nalogo in pa šla na kosilo k mami.

Tablet ponavadi ne jem in bolezni prespim. Ko se počutim slabotno zlezem pod odejo in ko se zbudim ne čutim več bolečin. Prav presenetljivo, da je večina bolezni prav zaradi živčnost in pa vznemirjenost. V sedmem razredu se spomnem, da sem zaradi osmih angin bila več kot osem tednov doma. Vedno močnejše antibiotike sem dobivala in res na koncu mi nič ni pomagalo. V primeru, ko me je bolela glava, sem vzela dva Lekadola in še vedno me je bolela glava. Sedaj pa v primeru bolečin raje grem spat. Vzrok pa je v tem da se je moj imunski sistem navadil na mesečno oz. letno količno antibiotikov in po enem mesecu sem kmalu spet začutila bolečine v grlu. Dandanes ne jem tablet oziroma jih v veliki meri zavračam, saj smo ljudje ravno tako kot od alkohola, mamil, dela ipd. odvisni tudi od tablet. V primeru, ko se človekovo telo navadi na določeno mero tablet ponavadi poti navzdol ni temveč kvečjemu višje. Vedno več tablet pojemo in vedno več smo bolni. V sedmem razredu sem torej brez vednosti mami prespala angino. Prespala sem namreč prvi dan, drugi dan sem vstala ob 12 uri dopoldne, pojedla nisem ničesar oziroma res malo. Proti koncu bolečin pa sem spala tudi veliko vednar zdržala sem brez tablet. Sedaj lahko rečem, da se mi že dolgo ni pripetilo, da bi me nekaj tako bolelo, da bi mogla imeti zraven škatljico tablet. Za nadomestek imam sedaj čaje različnih vrst in okusov. Trenutno imam na zalogi zeleni čaj (pomaga pri dobrem počutju in pa skrbi za odpornost proti viruskom), meto (pomaga pri dihalih in pa zmanjšuje tudi glavobol - meni pomaga), planinski čaj (je bolj za vsakdan) in pa šipek (vsebuje vitamin C in pa provitamin A). Sicer pa kakšen čaj je dober za kaj si lahko preberete na internetni strani od Kolinske in pa na spletni strani med.over.net, na kateri natančno piše. Meni čaji pomagajo lahko se zgodi, da bodo tudi vam - namesto tablet.

V primeru, da me napade kašelj pa si naredim naravni sirup. Sicer ni tako dober kot kupljen vedar zakaj bi nekaj kupovala če ni potrebe. Ponavadi zavrem vodo in počakam 5 minut. Ko mine teh nekaj minut dodam nekaj origana in pokrijem posodico z vročo vodo za nekaj minutk. Nato pa odcedim origano in dodam veliko medu, tako da pride zelo gosto. Ko se ohladi na sobni temperaturi to pijem po 6-8 žlic na dan. Meni pomaga morda bo tudi vam.

Kaj mi manjka?

Po pisanju izpitov in študiranju sem se končno odločila, da spet napišem kaj na svoj blog. Kaj vas zanima pa ne vem, tako da bom začela s svojim življenjem.

Vsak dan je isto še vedno popravljam eno od seminarskih nalog in delam kot natakarica. Ne vem, ali je pohvale ali graje vredno, delam že približno 6 let preko študentskega servisa in pač navadila sem se na tako občasno delo. Zadnje dni sem sem bila cele dneve od doma in včeraj ko sem prišla domov sem se usedla pred računalnik, da bi kaj napisala na blog, pa kot vidite nisem uspela. Raje sem pogledala mail in pa šla spat. Kljub temu, da kdaj delam do polnoči porabim moram zadnje čase čim prej vstati in da naredim še kaj za študij. Eno od seminarskih nalog že s kolegico delave približno pol leta, sedaj jo morave okvirno, kot že velikokrat povedano, popraviti in pa vpisati oceno.

Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, kaj vas na sploh na blogu pritegne in o čem radi berete. Komentarji so vedno dobrodošli.

Zadnji izpit

Danes sem se začela učiti za zadnji izpit, ki ga nameravam narediti, seveda še v tem letu. Sistemi javnih prihodkov so mi ostali že od prvega semestra, saj mi je bil malce težji. Pri tem je potrebno poudariti, da nisem ravno dobra v pomnenju številk oziroma za to porabim veliko več časa kot nekdo drug. Pri tem predmetu pa je pomembno pomnenje davčnih stopenj. Kot vsi vemo, da se zakonodaja na področju davkov vsako leto spreminja, prav tako pa se moramo tudi mi študentje prilagajati spreminjanju davkov oziroma pomnenju le-teh. Ponavadi je problem to, da sprememba ne vpliva na nas študente temveč tudi na profesorja, ki tak predmet uči. Gradivo, ki smo ga dobili od profesorice je že zastarelo, zato je nam je pripravila popravke. Glede na to, da imamo v gradivu 18 poglavij je bilo od teh spremenjenih, vsaj v nekaterih delih, kar 11 pogavij. Študentje se lahko iz tega naučimo, da bo svet vedno bolj težil k spreminjanju, mi pa bomo strmeli k pomnenju le-tem spremembam.

Ne smem pozabiti tudi na seminarsko nalogo, ki jo moram s kolegico popraviti. Imava še nekaj ur dela, vsekakor pa mine hitro ob misli na čim boljšo oceno ozirom bolje rečeno uspeh.

Adi Smolar

Adi Smolar je na območju Slovenije zelo znan in popularen. Njegove pesmi imajo namen in pa vsekakor vsebino. Danes sem poslušala njegove pesmi in res so dobre. Med njegovimi najboljšimi bi omenila:

- Ajajaj Slovenija,
- Bog ne daj da bi crknu televizor,
- Če boš odšla,
- Če svet prijazen bi postal,
- Daleč je za naju pomlad,
- Easy come easy go,
- Iluzije,
- J.C. Van Damme
- Jaz ne grem v šolo,
- Jaz sem izvisu,
- Kdo ima prav,
- Ko spregovoriš,
- Kongres pijancev,
- Kravata,
- Ljubezen, pesem in pijača,
- Ljudje pa pravijo,
- Ljubosumnež,
- Naš svet se pa vrti,
- Nekoč smo bili trije,
- Neprilagojen,
- Nič nisi vreden,
- Pa-pa,
- Po službi,
- Povprečnost,
- Preprosta ljubezen,
- Punčke mamine,
- Radi se imejte
- Se treba bo oženit,
- Sej te prime pa te mine,
- Stara čustva, dajte mir,
- Vroče hladno,
- Vroči telefon,
- Težko je priznat,
- Za srečo se pobrigaj sam,
- Zavod za zaposlovanje,
- Živele razlike ... pa še kaj bi se najdlo, predvsem pa res ima dobro glasbo.

Na Youtube sem našla tudi eno njegovih boljših pesmi z naslovom Prizor za zavesami.

Lucy v sliki in besedi (4)

Pred kopanjem zgledam takole ;)

Še malo se popraskam in v akcijo.


Že dišim (po pasjem šamponu seveda ... fuj)


Zaradi dogodivščin (ki so otresanje in pa čohanje me je lastnica zavila v brisačo)


Še malo se popraskam ...


No čohanje je mimo gremoooo na sprehod.


Sam mal bom tačke odpočila

Nasilje v družinah

Danes sem se odločila, da napišem več v zvezi z nasiljem nad ženskami, kljub temu da ni danes Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ženske so ponavadi žrtve nasilja, ker so šibkejše. Naša država pa zato naredi premalo ozirom vse se odvija zelo počasi, da bi se take ženske lahko hitro izločile iz okolja nasilja. Ženske, ki so žrtve nasilja so ponavadi predolgo v takem okolju in preveliko časa tarnajo ali se jim splača to narediti. Ponavadi se nasilje začne z majhno mero sovražnosti oziroma psihičnim nasiljem, ki se lahko stopnjuje vse dokler ne pride do fizičnega nasilja. Psihično nasilje ponavadi ne prepoznavamo oziroma ne moramo pridobiti dovolj dobrih dokazov, ostane neoprazno, saj ga ponavadi smatramo kot neke vrste lažji prepir med moškim in žensko. V primeru ko pa pride do fizičnega nasilja pa je to velikokrat tudi prepozno. Moramo izpostaviti, da so tudi nekateri moški izpostavljeni nasilju vendar pa je to še vedno v majhnem odstotku. Kar pa ne pomeni, da to ni vredno omembe.

Sprašujem se ali je lahko nasilje nad moškim tudi to, da je ženska na primer pomanjkljivo oblečena. Moški lahko doživljajo psihično nasilje prav tako kot ženske. Nekateri moški se lahko z menoj celo strinjajo, da jih pomankljivo oblečena dekleta motijo. Na primer delati v pisarni in imeti vsak dan pomanjkljivo oblečeno tajnico je lahko teror za moškega.

Dandanes je nasilje lahko nasilje opredelimo na različne načine in je seveda stvar interpretacije. Vsekakor pa lahko glede nasilja nad žensko in kaj to je podrobneje izveste na spletni strani Ženska svetovalnica. Za pomoč otrokom in ženskam, ki so žrtve nasilja pa se obrnite na Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Fizično, spolno, psihično in pa ekonomsko nasilje sem na kratko povzela iz predloga Zakona o preprečevenju nasilja v družini, ki je zakon v pripravi od 9. julija 2007. V njem je opredeljeno nasilje v družini, ki je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi proti družinskemu članu ne glede na njegovo starost in spol.

Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na nastale poškodbe. Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim žrtev nasprotuje, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerimi žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.

Vse štiri vrste nasilja so vsekakor ponavadi v povezavi enega in drugega. Ponavadi je ženska pod vplivom vsaj treh, ko že resno namerava oditi iz okolja, kjer se to nasilje dogaja.

Vic dneva (2)

Od prijateljice sem dobila mail. Pa še kako je res ;) pri nekaterih.
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Žena peče jajca za zajtrk.

Nenadoma vdre v kuhinjo njen mož:

"Pazi. PAZI! Dodaj še malo olja! . . . Oh, Bog! Pečeš jih preveč naenkrat. . . . PREVEČ!! Obrni jih! ZDAJ JIH OBRNI!!! . . . Potrebuješ več olja. Joj! KJE bomo našli VEČ OLJA? ZAŽGALA se bodo! Pazi... PAZI! Rekel sem ti da PAZI!! NIKOLI me ne poslušaš, ko kuhaš! Nikoli!! . . . Obrni jih! Pohiti! . . . Si NORA? Si res TOTALNO znorela?? . . . Ne pozabi jih posoliti. Veš, da vedno pozabiš na sol. Posoli. POSOLI! POSOLI!!!"

Žena ga zaprepadeno gleda: "Pa kaj je s tabo? Misliš, da ne znam speči nekaj jajc?"

Mož mirno odgovori: "Ne, samo hotel sem ti pokazati, kako se počutim, ko vozim."
-------------------------------------------------------------------------------------------------

Si lahko zamislite, da bi vam nekdo to vsak dan govoril? Hehe ... jaz si ne morem.

Izpitno obdobje

Ta teden imam vsako jutro, ko se zbudim pred seboj namesto časopisa ali drugih beriv, knjigo Temelji organizacije (napisal jo je Štefan Ivanko). Knjiga je študijsko gradivo in pa pomoč ob mojih skrajšanih zapiskih. Seveda zamujam z učenjem, vsaj kar se tiče tega, da bi lahko ta izpit imela že "pod kapo". Ampak ne dam se, včeraj sem prišla do konca petega poglavja, imam jih pa še pet. Predelana prva poglavja knjige so bila obsežnejša in zato upam, da bom lahko ostalo naredila kar danes. Pomnenje vsebine mi gre ponavadi dobro od rok sploh v primeru ko vsebino razumem. Študentje ponavadi delamo napako, ker veliko vemo, ne vemo pa zakaj oziroma bistvo vsebine katere vemo. Vse preveč učenja je na pamet in vse več študentov je mnenja, da se more naučiti nekaj do izpita nato pa takoj po preteku le tega takoj pozabit. Jaz v kolikor se učim se ponavadi učim iz večih virov. Tokrat večih virov ne potrebujem, ker je že sama knjiga sestavek večih virov.

Včeraj sem šla za razliko od preteklih dni na kavo v bar, kjer ponavadi delam. Povabila me je sodelavka, s katero sva se srčali, ko sem peljala mojo psičko Lucy na sprehod. Nič novega ni bilo, terasa je bila polna ljudi tako da sem komaj dobila sedež. Bila sem z družbo, s katero ponavadi klepetamo in se pogovarjamo o aktualnih temah, kot na primer o temah po svetu kot tudi o krajevnih temah. Za razliko od drugih dni se mi je zdelo kot da ne spadam tja. Zakaj? Razlog je verjetno v tem, da se veliko učim in da sem popolnoma še v tistem trenutku, ko me je nekdo nekaj vprašal, bila popolnoma odsotna. Z mislimi sem bila pri predmetu Organizacija in informatizacija delovnih procesov, zato sem kmalu poslovila. Bolje bo čez nekaj tednov, ko se bom rešila izpitov in spet več bila v družbi. Do takrat pa učenje, učenje, učenje ... Malo pretiravam, ker ni kruto temveč zanimivo. Upam samo, da mi bo uspelo narediti še ta izpit (in še en).

Stereotipi moških in žensk

Moški in ženske v sodobnem svetu naj bi bili enakopravni. Enakopravnost pa se vidi v tem, da bi tako moški kot ženske gospodinili in prav tako moški kot ženske delali vsak dan pač svoj delovnik. Včasih je bilo, da so ženske ostajale doma z otroci in gospodinjile. Moški pa so delali po cele dneve v službi in preživljali družino. Gospodinjska opravila so na splošno bila stvar žensk, med tem ko moški so predvsem doma kosili travo, urejali okolico, opravljajo težka dela kot je okopavanje (vrtičkanje pa je bilo že stvar ženskih opravil), bolj naj bi bili nagnjeni tudi k popravilom in pa zidanju kot ženske. V tem pogledu smo ženske šibkejše kot moški, saj ne moramo delati težkih opravil. Moški dandanes sodeluje pri gospodinjstvu in prav tako tudi ženske delamo »moška dela«.

Zanimivi pa so stereotipi, ki jih imamo do posameznega spola. Ženska kuha, pomiva, lika, pere ... moški pride iz službe in gleda nogometno tekmo, pije pivo ... Seveda je teh stereotipov še veliko več, o tem si lahko ogledate tudi film, ki ga je naredil Bruno Bozzetto.

Živalski vrt

Po vsaj 15 letih sem bila ponovno v živalskem vrtu v Ljubljani (ZOO Ljubljana). Bilo je super in mislim, da sva se s Harryem imela prečudovito. Tudi to popoldne nama je hitro minilo upam, da bo tako minilo tudi vam ob pregledovanju mojih slik.

Opice (mama opica in dva mladiča - eden je skrit)


Kenguru


Noj


Želvi


Papiga (na prvi pogled spominja na lokvanj)


Žirafi


Slon


Kozliček


Goski


Več slik najdete na MOJEM ALBUMU in pa blogu It's a wild world.

(Ne)sposobnost zagotavljanja nemotenega dostopa do interneta

Še preden danes opišem petek, ko sem bila po vsaj 15ih letih ponovno v Ljubljanskem živalskem vrtu ... bom v negativno luč postavila SiOl in pa Telekom Slovenije. Vsak trud, da bi bila zadovoljna z njunimi storitvami je zaman. No mislim, da sem na SiOl že pošiljala pritožbe in pa tudi opozorila, da ne bom plačala celotni znesek položnice. Vse te prijave in izgubljanje živcev, ponavadi ravno med izpiti, ko je internet nujno potreben za dogovore s kolegi in kolegicami o določenih vprašanjih na izpitu, so zaman. Pojav napake mi javi točno v petek popoldne ali v soboto, kar pomeni da sem cel vikend brez povezave na internet. Danes sem bila, kljub temu da mi je možakar na SiOl-u zatrdil, da bom cel vikend brez interneta, po čudežu le 5 ur brez interneta. Že enkrat prej so mi popravljali napako, ki je bila v povezavi s centralo kar 3 tedne. Na kar sem se odločila, da napišem pritožbo in jo seveda napisala. Še v istem dnevu sem lahko bila povezana na internet. Zakaj se mi vsak dan tudi do 5x povezava z internetom sesuje in ponovno poveže - ne vem. Zakaj moram potem, skoraj vsak mesec klicati na SiOl in to ponavadi ravno v petek, soboto ali nedeljo, ko nihče ne dela oz. ko nihče ne more popraviti napake. Poleg interneta pa tudi telefonskih pogovorov v tistem času preko stacionarnega telefona, ki je priklopljen na modem ne moram imeti. In to nam ponuja Modri pakat (je res tako modri??? – za njih zagotovo, meni ne dela oni pa imajo od tega denar). Le sprašujem se lahko kolikokrat internetna povezava ni delala, ko mene ni bilo doma, pa bi vseeno morala - ZAKAJ? - Ker jo plačujem, seveda!!

Istega mišljenja so tudi nekateri drugi. Najhuje pa se mi zdi, ker Slovenija ne premore konkurence. Nekateri že imajo možnost, da so namesto na SiOl-u na T2, jaz te možnosti na žalost še nimam in verjetno je tudi še dolgo ne bom imela. Več o SiOl-u in Telekom-u lahko preberete na It's a wild world blogu, na temo Siol - Telekom - zakaj še vztrajam.

Govorjenje brez prestanka

Moja ugotovitev včerajšnjega dne je, da včasih govorim brez prestanka. Zadnje leta res veliko govorim, pa ne vem zakaj, verjetno tudi zato ker se čez leta tudi nekaj naučimo, pridobimo določena znanja in se na nek način držimo svojih mnenj. Nekateri ljudje imajo pri govorjenju hrbtenico oziroma so odločni v svojih odločitvah in mnenjih. Drugi ljudje spadajo med ljudi, ki govorijo brez prestanka, povedo pa zelo malo s svojimi besedami. Tretji pa povedo zelo na kratko ampak s tem bistvo. Seveda so tu tudi tisti, ki veliko govorijo in s tem veliko povedo.

V najstniških letih sem bila tiha, nikoli si nisem upala nasprotovati drugemu mnenju, ko me je nekdo vprašal za mnenje o določeni zadevi sem raje pobegnila, videla sem stvari preveč subjektivno in na sploh sem imela slabo vest če sem imal drugačno mnenje od drugih. Bila sem v ozadju in bala sem se vsake kritike zato sem bila raje tiho. Danes je temu drugače, kritike se ne bojim več, ker se mi zdi to normalno, saj tako kot imajo vsake oči svojega malarja ima tudi vsak človek lahko svoje mnenje o določeni zadevi. Vsak se v neko zadevo bolj ali manj poglobi, dojame kakšno stvar bolj široko ali ožje in pa lahko o neki zadevi nekdo ve več drug manj.

Problem ni v tem, da ljudje preveč govorimo, vendar v tem da z besedami premalo povemo, da nas bi lahko drugi razumeli. Vskakujemo si v besedo, žal imam tudi jaz to slabo navado in se tistim, ki so bili kakorkoli prekinjeni iz moje strani iskreno opravičujem. V kolikor nekdo kritizira, mora dovolj dobro podpreti kritiko, da lahko kritiko sprejme človek, ki kritiko prejema. Nekateri si želijo izvedeti, kakšno mnenje imajo drugi glede določene zadeve, drugi bi raje umrli kot pa vedeli kritiko, ki leti na njih. Veliko ljudi ne razume sploh pojma kritike. Za kritiko moraš vedeti tudi to, da lahko kritiziramo tako pozitivno kot tudi negativno. Bodimo pošteni večinoma ste mislili, da je kritika tista, ki pomeni le slabo - pa temu ni tako. Na predavanjih sem se naučila, da je kritika dobra le v kolikor poudarimo tako pozitivno kot tudi negativno. Najlažje je kritizirati, podpreti kritiko z ugotovitvami pa je najtežje. Najbolj se kritike bojijo in se je na nek način branijo javne ustanove. Tisti, ki kritiko prejemajo (seveda podprto z ugotovitvami) so lahko zelo veseli, saj le tako vedo ali so na pravi poti. Tako menim tudi jaz. Z veseljem bi rada slišala kritiko na moje pisanje na blogu in prav zaradi tega ne delam cenzure na blogu, razen seveda tistim, ki preko mojega bloga želijo širiti reklame.

Za konec lahko povemo, da so dobri kritiki zelo izobraženi ljudje, ki ne mlatijo prazno slamo ali pa so samo pametnejši od ljudi, ki jih kritizirajo.

Vic dneva (1)

Tole je pa eden tistih mailov, ki jih z veseljem delim z vami.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skupina moških se preoblači v telovadnici. Naenkrat pozvoni telefon na klopi in moški se oglasi na speakerphone. Vsi v sobi prisluhnejo:

Moški: "Halo"
Ženska: "Dragi, jaz sem. Si doma?"
Moški: "Ne."
Ženska: "Jaz sem tukaj v Pradi in sem našla prekrasen plašč. Ker je razprodaja je iz 1.000 znižan na 600 €. Saj nimaš nič proti, če si ga kupim?"
Moški: "Seveda ne draga, ti si ga kar privošči, da boš lepa zame."
Ženska: "Prav tako sem se ustavila pri Mercedesovem zastopniku kjer sem si ogledala nove modele za leto 2007. CLK 350 Coupe mi je prav posebej všeč."
Moški: "Koliko?"
Ženska: " 57.000€."
Moški: "OK, ampak za to ceno moraš domov pripeljat model s popolno opremo."
Ženska: "Super! Oh, še nekaj. Hiša, ki sva jo gledala lani je zopet naprodaj. Tokrat je cena 350.000€"
Moški: "Hmmm, ponudi jim 320.000, maksimum 340.000 . Več ne dava."
Ženska: "Super si! Love you! Se vidiva doma"
Moški: "Seveda draga, veš da si moje največje bogastvo, ljubčka."

Moški poklopi telefon. Ostali prisotni ga z občudovanjem gledajo.
Tip se nato nasmehne in vpraša: "Ej, čigav je tale telefon ?"
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zdaj se pa lahko nasmejete, če to ni bila vaša draga. Če je pa bila, potem naj vam bog pomaga.

Filozofija sveta (1)

Danes sem na vse zgodaj zjutraj vstala. Skočila iz postelje in jo pospravila, za razliko od prejšnjega dne. Tudi danes sem si privoščila kavico ob kateri nisem skadila nobene cigarete. Nato sem začela pospravljati stanovanje in ugotovila, da bi za svoje življenje potrebovala veliko manj oblek, aparatur, kosov pohištva, zaves, kozarcev, krožnikov, flašk ... itd. Nenazadnje bi potrebovala namesto stotih oblek desetih oblek in namesto petih parov čevljev en par, namesto treh vrst glavnikov samo enega, namesto dveh računalnikov enega, namesto desetih omar v stanovanju bi lahko imela samo eno ... itd. Ugotovim lahko, da sem hud potrošnik, če se primerjam z nekom iz Kitajske, ki se vsak dan vozi v šolo, službo, trgovino ... s kolesom ali pa hodi peš. Vozim se z avtom in nikoli ne pomislim na to, da je v bistvu to velik strošek ampak ker poleg študija delam mi to ni problem. Lahko pa pomislim še na nekaj drugega, kar pa zna biti problem. Vedno se peljem sama, kljub temu da je avto registriran za pet oseb. Kljub temu pisanju bom še vedno vsak dan imela to kar imam sedaj. Saj se živi tak stil življenja, jaz pa kot ena oseba ne moram spremeniti mnenja 1.000.000.00... ljudi.

(Vir: http://img.rg.ru/img/content/11/95/00/kitajci.jpg)

Svet v malem

Včeraj sem bila v Minimundusu in tudi prvič v Avstriji. Se vam zdi čudno? No meni se ne zdi, nikoli nisem šla še v Avstrijo, ki je sosednja država Slovenije in kot kaže nič nisem še zamudila, še imam čas nadoknaditi. Ker po svetu veliko ne potujem mi je bilo v Minimudusu res lepo si ogledovati katedrale, cerkve, gradove, hiše, plantaže ... ki jih v življenju nisem še videla tako od blizu kot tukaj in verjetno vsega tudi ne bom videla v živo. Ker so modeli v minimizirani obliki in ker nisem imela s seboj očal je bil to kar problem. No še dobro, da je bil usposobljen fotoaparat, da je dečko dobro slikal in da sem vse kar nisem videla v Minimundusu videla doma na računalniku. Tistim, ki še niste videli veliko "pomembnih" zgradb vam priporočam, da greste v Minimundus in plačate 12€, saj je vredno ogleda (sploh pa v dobri družbi).

Ena slikca Harry-a :) (hvala ker si dovolil, da na svojo stran dam tvojo slikco ;)).

Give me five :)

Caci in Zvone :)

Zgodilo se je ...

Bralcem mojega bloga in vsem tistim, ki ste po nekem naključju prišli na moj blog, lep pozrav. Danes me je zmotila zadeva oglaševanja, ko sem prispela na blog, da napišem nov post. Nekdo iz neke tuje države je pustil komentar samo za svojo reklamo, ki pa sem ga seveda hitro in temeljito izbrisala. Kaj je ljudem, da delajo reklamo na drugih spletnih straneh. Ne moti me če nekdo, ki komentira da doda tudi svojo spletno stran (to mi je dejansko še bolje, kajti le tako lahko vidim kakšno ima neko splošno mnenje in pa kdo je ta človek, ki komentira na moj post). Moti pa me komentar, ki ni komentar, ampak je dobesedno 100% samo oglaševanje neke zadeve, ki jo prodaja. Sicer če komentirate mi je super, ker tako vem kaj o neki zadevi menite vi in z veseljem vam bom odgovorila (pa če tudi malce kasneje, saj imam ponavadi veliko dela oz. me sploh ni doma).

Poleg tega oglaševalskega komentarja pa je danes že 4. dan brez cigarete in upam da mi bo uspelo prenehati. No kadila sem že dolgo časa (cca. 6 let) in to kar redno. Zanimivo je, da vsi vemo, da nam kajenje škoduje in da s tem ogrožamo sebe, druge ter naše potomce, a vendar veliko ljudi še kljub temu kadi. Kajenje nas spravi v zelo hudo odvisnost.

Premišljujem kako sem začela kaditi in kdaj sem prvič prižgala cigareto. Ugotovim lahko, da nimam pojma o tem kdaj je bilo prvič. Vem samo, da je to bilo v družbi in da sem takrat zelo zelo kašljala. Kadila sem zato, da sm lahko bila enaka družbi v kateri sem bila, če ne bi kadila bi bila izobčena (vsaj tako se mi je zdelo tedaj). Sedaj pa ugotavljam, da je tako lepo videti nekoga, ki ne kadi. Občudovanja so vredni in pa pohvale tisti, ki niso in ne bodo prižgali cigarete ter od cigaret ne bodo odvisni. Človek, ki preneha kaditi mora razčistiti v svoji glavi. Lahko ti drugi govorijo, nehaj kaditi, ampak to ne bo pomagalo. Nič ne pomaga, če se prepričuješ da potrebuješ cigareto, da če ne boš kadil da boš bolj živčen. No seveda jaz sedajle sem bolj živčna. Vse me hitro razjezi in malce ujezi, ampak ni pa to tako hudo. Mislila sem, da bo huje vendar preživljam odvajanje kar ok, zaenkrat. No jaz pravim, da kljub temu, da sem odložila cigareto šele 4 dni nazaj ali pa 3 dni, saj ni tako pomembno, bom nehala kaditi čez 6 let. Čez 6 let od danes bom lahko rekla, da sem prenehala bom kaditi, ko ne bom kupila niti ene škatljice cigaret, ko ne bom rekla nikomur naj mi da cigareto in ko bom res zdržala 6 let brez cigarete. Cigarete škodujejo meni in tebi, poleg tega pa se ponavadi zredimo, ko prenehamo kaditi tudi to ni ravno zdravo. Upam, da se ne bom preveč zredila oz. da bom še kaj izgubila na teži :). Res se pozna, da pojem veliko več kot ponavadi. Danes in včeraj, ko sem vstala sem prvo pomislila na hrano in seveda kavico. Zajtrka ponavadi sploh ne jem, kavice se pa ne bom odvadla do tedaj, ko imam normalni krvni pritisk. Včeraj sem takoj po kavici odšla z mojo psičko Lucy na sprehod, kjer sem ponovno metala jabolke, da se je le-ta utrudila in da ko sem v službi ne mislil na traparije (grizenje čevljev, lulanje po sobi ...). Ob prihodu domov sem stari mami pomagala nekaj stvari odnesti iz spodnjega dela hiše v zgornji del. Takoj zatem sem odšla na wc, ker imamo novega mačkona, saj se ga bojimo imeti v sobi na tepihu, ker še ni navajen na umetni pesek oz. kupljeni pesek. S staro mamo sva mu malo kasneje dale piti mleko in pa pripravile sva mu brikete in pa meso iz konzerve (joooj je razvajen ta mačkon). Mačkov res ne maram, ker jih imajo pri sosedu dovolj in pač sem, od kar imam Lucy, pristašica psov. No imeli smo tudi mucko z imenom Lucky (Srečka), klicali pa smo jo Caci. Ta Caconderka je bila kot kužek, dala je tačko in jedla je na stolu, bila je pridna in pa prijazna mačka. Ko je bila majhna je bila ljubka in zelo igriva, ponavadi sva se igrale z volno. Vsi smo jo vzljubili in jo imeli radi. En mesec nazaj ali dva pa je Caca neznano kam izginila. Ni je bilo več nazaj. Stara mama je bila žalostna tako kot vsi, vendar pa je bila stari mami Caci kot otroček, vedno je lepo poskrbela za njo in jo nahranila in pa peljala ven itd. Sedaj naj bi bil nadomestek ta mačkon (niti slučajno!!). Še stari ata, ki prej ni imel rad živali (po pripovedovanju mami in stricov) je Caci in pa Lucy vzljubil ter ju je imel rad.

Slika Caci in mene :).

Včeraj sem poleg hranjenja mačkona Tačkona in pa moje psičke Lucilde pomila in pospravila posodo ter za spremembo tudi posteljo. Šla sem v službo, kjer je bilo za razliko od prejšnjih dni veliko ljudi (izgleda da so vsi prišli iz dopusta). Tudi včeraj in pa po sprejetju novega kadilskega zakona so bili vsi stoli zasedeni zunaj. Notri v lokalu pa sem samevala ob gledanju televizije, ki je doma že kar 3 mesece ali 4 niti prižgala nisem.

Vic dneva

Nekadilec sedi na terasi lokala, zravn njega pa kadilec.
Kadilec: Ste morda nekadilec?
Nekadilec: Da!
Kadilec: Oprostite motite moj užitek ob vdihovanju cigaretnega dima, ali lahko zapustite teraso in greste v prostor za nekadilce (v lokal).

Tudi starši so kdaj potrebni dopusta

Danes je bil res nori dan. Ob 16. uri se na vratih prikažeta moje dva. Kar na enkrat sta se odločila, da bosta zapustila Slovenijo za 14 dni in odpotovala v Slavonijo za tri oz. štiri dni nato pa naprej. No in jaz ju samo poslušam in občudujem. Rečeta mi, da ne smem pozabiti na novega mačka, ki je pri stari mami in da ne smem pozabiti na zalivanje vrta in rož. Svojo psičko pa naj tudi kdaj k stari mami pripeljem, ker jo ima le-ta zelo rada. Mamo moram vsak dan obiskati in biti čim več z njo. Vse lepo in prav glede tega, kaj moram narediti. Ni pa mi jasno ali sta moje dva v drugi puberteti (da se kar na enkrat pripravita in gresta nekam) ali pa jaz nisem več tako mlada (wtf).

Vse mora biti pod kontrolo, ko njiju ni doma (ponavadi mi zaupata veliko) in tudi kadar mene ni doma onedva poskrbita za mojo psičko, da je vedno sita in da ji je toplo. Še tako kot se mi čudno zdi, da sta se kar na enkrat odločila iti na dopust, pravzaprav ni tako čudno. Mami dela cele dneve in nima časa misliti niti nase. Vsak dan od ponedeljka do petka ima službo minimalno 8 ur na dan, če ne še več. Tudi nadure dela veliko. Potem ko oba starša prideta domov pripravita kosilo in pospravita stanovanje. Mami vsak teden vsaj enkrat posesa celo stanovanje, pomije celo stanovanje, opere en pralni stroj oblek, zlika en pralni stroj oblek, pomaga pri opravilih, ki jih stara mama ne zmore več ... itd. No ko vidim iz te perspektive mi je jasno, da se jima mora že malo mešati od dela in hvala bogu da sta šla na dopust. Mislim, da ga tudi jaz potrebujem, saj živim ločeno od staršev in sama skrbim za pranje oblek in pomivanje ... itd. nisem pa še samostojna, saj še študiram.

Središče Prage --> Every day I love you

Novembra (2006) sem šla v Prago in od tam prinesla domov kar nekaj lepih razglednic, en kristalček in pa polno slik. Slike so objavljene v mojem albumu oz. na drugi spletni strani, ki je pretežno namenjena objavljanju slik. Kar nekaj dobro narejenih slik pa sem videla tudi na spletni strani agencije Collegium pod naslovom Mestni utrip.

Nekaj časa nazaj pa sem poslušala eno pesmico z naslovom Every day I love you, ki so jo je pela skupina Boyzone. Pesmica je zelo lepa, še lepše pa je bilo videti videospot, ki so ga posneli v središču Prage. Tako lepo je iti kam kot turist, že kar malo pogrešam, pa četudi sem bila ravno prejšnji teden na Bledu :).

Lucy v sliki in besedi (3)

Lucy uživa ob spehodih kot vsak pes, za razliko pa tudi v valanju in lovljenju jabolk. Jabolka, ki padejo dol iz drevesa so prav pripravna za tek. Vržem ji jabolko, ki ga ulovi in mi ga prinese pod pogojem, da ji pokažem drugega ... itd. vse dokler ne omaga in se začne valati po tleh.

Valanje po tleh ...

Valanje po tleh drugič ...

Joooj kok paše ...

Valanje četrtič ... to počnem najraje, kadar se tik izpod tuša.

Ko sem mokra pa res uživam, da grem mal v stik z zemljo :).

Uživanje v travi :D.

Lajanje dokler mi ne zmanjka sape.

Delo natakarice ali natakarja danes

Danes je začel veljati strožji kadilski zakon in posledično tudi način dela natakarjev in natakaric. Prav zanimivo je bilo, ko so me nekateri spraševali ali je to res da se sedaj res ne sme kaditi v baru. Tako kot je za Kebrov zakon tudi je za ta zakon nekaj prednosti in tudi slabosti. Prednosti je pravzaprav veliko in sva jih s sodelavko celo malo predebaterali. Ona namreč ne kadi in je povedala, da bo danes z veseljem delala, ker domov ne bo prišla kot prekajeni pršut. Njena oblačila so zakajena, kar pa pomeni, da jih mora vsak dan po delu zamenjati. Poleg tega ji tudi lasje ne bodo smrdeli po tobaku in jih ji zato ne bo potrebno oprati. Zjutraj je v lokalu ne bo več pričakalo polno ogorkov na tleh. Res je, da je sedaj veliko več dela zunaj in da je potrebno več hoje do miz ampak vse zaradi zdravja in zato da si lahko po delu utrujen. Prav zanimivo se mi je zdelo in po drugi strani super danes, ker ni bilo več strank za šankom kjer bi mi pihale dim v obraz med tem, ko pomivam kozarce. Ta zakon se mi zdi super in mislim da bo po zaslugi le tega marsikdo prenehal kaditi ali pa vsaj zmanjšal. Prav tako pa bo ta zakon prispeval k zmanjšanju stroškov beljenja zidov vsako leto, ker so le ti zaradi cigaret rumeni.

Kadilski zakon pa ima tudi slabosti, kot je diskriminacija kadilcev, saj so izolirani od nekadilcev in nekadilcem dajemo prednost. Po eni strani se strinjam s tem, vendar ne v pogledu diskriminacije zaposlovanja kadilcev, ki je v Evropi celo dovoljena. Delodajalec se lahko odloči, da ne zaposli brezposelnega če ta kadi. Mislim, da se na delovnem mestu res ne sme kaditi, vendar pa tu ne bi smela biti dovoljena diskriminacija kadilcev (samo zato ker kadijo). Najhuje se mi zdi pa to, da moramo biti natakariji dandanes psihologi, sociologi, inšpektorji in policaji. Kdaj pa pride na vrsto tisto pomembno da smo natakarji pač natakarji?! Zakon je najlažje napisati.

(Vir: http://www.prenehaj-kaditi.si/znak.jpg)

Moj dan se začne ... ob kavici

Moj dan se začne ponavadi ob 7 uri zjutraj. Kdaj pa kdaj tudi prej npr. ob 5 ali 6 uri zjutraj, pa tudi kasneje npr. ob 12 uri (vse je odvisno od tega koliko časa sem ponoči pokonci). Minimalno pa za spanje porabim 6 ur na dan. Tako lepo se je prebuditi ko še vsi spijo in ti nihče ne vošči na ves glas "dobro jutro!!!". Vedno se začne dan ob dobri kavici. Ko sem doma si vedno privoščim kavo Franch, v primeru ko delam pa pijem Bar 2000. Najraje pijem prvo kavo doma, ker si jo lahko skuham po svoje in zato, ker jo v miru lahko popijem. Vsak dan jo pijem iz šalčke, ki sta mi jo podarili dve prijateljici za moj 14 rojstni dan. V tistem času še nisem pila kavice vendar pa je bila šalčka pripravna tudi za kakav ali pa čaj.

Ena slikca moje šalčke:

In kot vsak dan bom tudi jutri dan začela z dobro ali pa malo manj dobro kavico :)

Trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabila in Bled

V življenju so trenutki, ki jih bom pomnila, pozabila ali želela pozabiti. So stvari, ki jih pomnem vsak dan in družina mi daje v vsakem trenutku vzor (pa čeprav kdaj slab kdaj dober). Vsak ima napake in tudi jaz jih imam. Vsak naredi kdaj pa kdaj nekaj narobe in to je tisto zaradi česar se začnemo zavedati, da je trenutek ki ga preživimo z nekom ljubljenim tako dragocen da se ga ne da primerati z drugimi trenutki. Ljudje smo polni mask za katerimi se skrivamo, na vzven se delamo močne in pogumne v srcu pa smo lahko tako šibki ob določenih dogodkih. Vsak na različne dogodke različno reagira, prav tako tudi jaz. Zapomnila sem si, da je življenje polno razočaranj vendar živim za tiste trenutke sreče, ki mi življenje polepšajo. Težko si predstavljam življenje brez trenutkov nesreče, saj me le to lahko dela močno, vztrajno, pogumno... V življenju morajo biti kdaj pa kdaj tudi slabi trenutki, da tiste ki so dobri bolj cenimo. V zvezi s tem sem pisala tudi v zgodbici, ki mi jo je nekdo poslal na internet in ji lahko dam ime Zgodba o metulju (ker imena poprej ni imela).

Včeraj sem bila na Bledu. Bilo je prečudovito in šla sem tja zato, da bi ne bi tako mislila na slabe trenutke v življenju in zato, da bi se bolje počutila. Življenje je kdaj pa kdaj potrebno začeti na novo. Bled je res lep in uživam ob pogledu na cerkvico in pa jezero. Res vedno se imam na tu lepo in pa pozabim na trenutke, ki me delajo žalostno in se spomnim na tiste lepe in ob tem uživam.

Slike iz Bleda 02.08.2007 (Bled poleti):

Slike iz Bleda 27.01.2007 (Bled pozimi):

Lucy v sliki in besedi (2)

Na povodcu sem že, samo še za ven čakam!!! Dejmo mal hitrej, kdo se javi da me pelje ven?! :)

Zzzzzzzz (Mala zaspanka, v mojem naročju)

Ko sem bila majhna sem dala prostor vsakič, ko je Tinkara imela v rokah fotoaparat. Zdaj ko sem velika mi gre to že počasi na živčke.

Njamsi ovčke so pa vedno v akciji oziroma jaz z njim ... ne maram jih.

Enga lupčka za adijo potem pa gremo domov.

Zzzzzz (brez besed).