Se opravičujem za pozen odgovor in lepo pozdravljam vaš komentar.
Strinjam se, da je pisanje mnenj brez veze dokler ne "stopiš skupaj" z množico ljudi. Vendar, ko si sam in dejansko nimaš moči, so tvoja mnenja vsekakor dobrodošla. Mnenje, ki bi se morda nekoč celo upoštevalo (vsaj moje) je zgolj pucanje možganov oziroma vlivanje moči drugim, ki imajo neko moč in lahko nekaj spremenijo. Pisanje bloga je kot dnevnik in priznam, da nima koristi dokler človek, ki piše blog nima moči.
Vendar ali ni ta država demokratična? Ali kdo sploh še omenja demokracijo - hm ... ali ni to v Ustavi Republike Slovenije? Kaj torej je demokracija? Sama definicija je dokaj enostavna in niti ne bi prešla v detajle, ker se mi zdi, da nisem noben teoretik demokracije in tudi ne vem vseh pojmov. Vendar vem, da je demokracija oblast v rokah ljudstva. Jaz se ne smatram za ljudstvo v kolikor nimam podpore več ljudi. Potrebno bi bilo združiti mnenja in kasneje dvigniti glas - organizirano, nepristrano, skupaj za nekaj (karkoli pač že) … Odgovor na to zakaj se trudim pisati blog in zakaj sedim za računalnikom je to, da mi kdaj res ne odgovarja kakšna nota države (današnje države) in nimam moči (morda moči ljudstva ali pa morda moči denarja) da bi kaj spremenila. Do takrat bom pa pisala blog - sama. Hm ... ne zdi se mi, da se z bloganjem ne da nič spremeniti. Menim da se da marsikaj, vendar je potrebno ljudi spodbuditi, da začnejo pisati o rečeh, ki se jim dogajajo v vsakdanjem življenju. Združevanje ljudi na določenih področjih, ki nas motijo pa bi bilo zelo zelo interesantno.
Zanimivo je samo, da nas ni že sama politika v to pripeljala - v združevanje namreč. Kot sem rekla se na samo politiko ne spoznam. Spoznam pa se na to, da mi gre rahlo na živce v kolikor moram hoditi nekam za brez veze. Tisti, dan ko sem pisala blog sem namreč iz socialne službe, ki mi ni dala otroških dodatkov, za katere sem bila več kot upravičena morala narediti vsaj 10 klicev in kasneje opraviti še dva razgovora - enega z notarjem in drugega s socialno delavko. Zakaj? Niti sama ne vem zakaj ... enostavno je bilo pač neživljenjsko. Zaradi nekega totalno spornega zakona je bilo potrebno čez dva zame sporna dogovora ... (kakšna dogovora raje ne povem). Vendar pa lahko rečem, da bi lahko bil zakon lepše in bolj življenjsko napisan. Torej zakaj moramo ljudje zadostiti zgolj birokraciji sami, saj bi le ta (birokracija) morala biti prisotna le tam kjer pomaga, ne pa tam kjer temu ne služi. Za povrh tega je pa najhuje to, da se ljudje ne vprašajo zakaj plačajo določen postopek in zakaj ga ne plača država sama. Smatram, da bi lahko situacijo rešila v enem dnevu, tako pa se je to vleklo kar 14 dni. Lahko samo rečem, da je »država« nora če misli sprejemati zakonodajo, ki je napisana tako, da se jo lahko razume na 1001 način, da je neživljenjska torej ni praktična in da te državni oderuhi oderejo vsepovsod kamor prideš, pa tudi če moraš plačati to zasebniku. Velikokrat naletim na oviro v praksi. Vendar kaj lahko proti temu naredim? - ZAENKRAT ničesar. Nimam moči narediti. Če pa bi imela moč pa želim tudi znanja, da mi to tudi uspe nekaj spremeniti na bolje.
