Rumove in rafaello krogljice

Ljudje se zabavamo na različne načine, ponavadi pa v družbi. En način druženja je lahko tudi piknik. Spoznala sem veliko novih ljudi. Povabil pa me je nekdo, ki mi veliko pomeni in prav zaradi tega sem se piknika z veseljem udeležila. Hrane je na piknikih ponavadi preveč, tudi tukaj je je bilo čisto preveč. Malo smo delali malo smo se zabavali in bil je že mrak, ko smo šli proti domu.

Na piknik sem prinesla tudi rumove in pa rafaello krogljice. Ker me je veliko ljudi že vprašalo za recept za rafaelo krogljice sem se odločila, da ga napišem na blog.

RAFAELLO KROGLJICE

Sestavine:
- 25 dag MARGARINE
- 2 dcl VODE
- 40 dag MLEKA V PRAHU (! zelo pomembno je, da je mleko v prahu polnomastno, najbolje je če je od pomurskih mlekarn - to je tisto, ki ima enega dojenčka na embalaži !!)
- 45 dag SLADKORJA
- 24 dag KOKOSOVE MOKE

Posip:
- KOKOSOVA MOKA

Nadev:
- LEŠNIKI ali MANDELJNI (lešniki ali mandeljni morajo biti majhni ali pa jih morate dati na pol)

Način izdelave:
Zavremo vodo, margarino in sladkor. Ko zavre dodamo mleko v prahu in kokosovo moko ter vse skupaj dobro pomešamo. Maso ohladimo v hladilniku pomembno je, da je ne zamrznemo - ampak dobro ohladimo. Če masa ni dovolj trda dodamo še malo kokosove moke.
Iz ohlajene mase oblikujemo krogljice. V sredino krogljice pa damo lešnik ali mandelj. Krogljice na koncu povaljamo v kokosovi moki.

OPOMBE: Ker lešnikov ali mandeljev ne jem, sem to naredila brez njih. Bilo pa je prav tako dobro in narejeno v krajšem času :). Za ohlajanje mase porabimo veliko časa (najmanj 2 uri). Jaz to delam vedno ponoči, da se do jutra ohladi. Pa še zelo pomembno je, da je mleko v prahu res od pomurskih mlekarn, ki ima dojenčka na embalaži, ker na zadnje ko sem delala maso za rafaello krogljice se mi le ta zaradi drugega mleka v prahu ni zgostila. Ker pride pa veliko mase je dobro če imate okoli sebe veliko sladkosnedih ljudi.

Za vsak slučaj bom napisala še recept za rumove krogljice.

RUMOVE KROGLJICE

Sestavine:
- 25 dag MARGARINE
- 20 dag SLADKORJA V PRAHU
-1 dcl RUMA (če se masa ne zgosti dodamo še več ruma - jaz sem ga dala 2 dcl)
- 10 dag ČOKOLADE V PRAHU
- 40 dag ALBERTOVIH KEKSOV
- 10 dag KOKOSOVE MOKE
- (jaz dodam še malo kakava, da so krogljice bolj temne)

Posip:
- kokosova moka ali mrvice ali sladkor ali čokolada v prahu

Način izdelave:
Zmeljemo Albertove kekse in jim primešamo ostale setavine. Ko dobimo trdo maso iz nje oblikujemo za oreh velike krogljice, ki jih povaljamo v mletem sladkorju, kokosovi moki, mrvicah ali pa v čokoladi v prahu.

Reki, pregovori, misli znanih in manj znanih oseb

Že dolgo nazaj sem brala eno knjigo, katere naslov sem pozabila. V knjigi je bilo veliko pregovorov, rekov in misli, ki sem si jih vključno z avtorji izpisala v eno knjigico, ki jo imam pri sebi že več kot pet in v katero napišem vse misli, ki mi nekaj pomenijo oziroma se iz njih lahko kaj naučim. Ker bi jih želela s kom deliti sem se odločila, da jih napišem kar na blog.

"Tistega, kar pridobimo na prelahek način, ne znamo dovolj ceniti." (Tomas Pain)

"Težave ustvarjajo priložnost." (Kitajski pregovor)

"Ljudje se izogibamo čustvom, izogibamo se težavam in jih nadomeščamo s katero koli drugo stvarjo, ki bi nas odvrnila od naših resničnih čustev. In ko to delamo, v resnici zaviramo veselje do razvijanja našega življenja in osebnostne rasti. In nikoli ne napredujemo." (Lois Cheneys)

"Edino zdravilo za trpljenje je, da se soočimo s težavo in jo poskušamo odpraviti." (Mary Craig)

"S svojimi težavami ravnaj kot s prijatelji. Objemi jih. Sprejmi jih. Predstavljaj si jih kot priložnost in ne kot oviro. To je resnična radost življenja: živeti z namenom in občutkom, da si močan in lahko nekaj storiš. Živeti življenje, preden se konča. Živeti kot moč narave namesto kot razburjen, sebičen in trpeč človek, ki se nenehno pritožuje, da ga ta svet ne osrečuje." (George Bernard Shaw)

Kadar pišem oziroma si izpisujem misli imam čuden občutek, da avtorji vedo več kot jaz. Ampak misli, ki jih navajajo so ponavadi dvoumne in vsak jih lahko razume drugače ter jih tudi drugače udejstvuje. Na življenje imamo več pogledov in tudi vprašanje: "Zakaj obstajamo?" lahko interpretiramo na sto in en način. Vedno pa naj bi bilo vodilo, da želimo biti uspešni, kar počnemo v življenju in da strmimo k ciljem, ki smo si jih zastavili. Zdi se mi, da je uspešn človek tisti, ki je deloven (ima delovne navade), odgovoren za svoje besede in dejanja, ne prenaša krivde svojih ravnanj na druge, pomaga ljudem, ki so "slabši" od njega, človek, ki je vesel dan za dnem kljub okoliščinam, ki jih morda v tistem trenutku ne obvladuje. Močan človek je tisti, ki se težavam ne izogiba ampak jih rešuje v času, ko le te nastopijo.
S tem, ko strmimo k vrednotami, kot so ljubezen, prijateljstvo, družina, zaupanje, skrb za druge, blaginja, napredovanje, uspešen zaključek študija, zaposlitev, uresničevanje samega sebe ... pa pogosto pozabimo na eno pomembnejše vprašanje. Vprašanje je kako do tega priti, kako v dani situaciji, ki se nam ponuja reagirati, kaj narediti da premagamo te ovire, ki nas v tem trenutku obremenjujejo. No odgovora ni, ker vsak reagira v dani situaciji drugače, na podlagi svojih poprešnjih izkušenj in glede na izkušnje tudi drugače razmišlja.
Misli, reki in pregovori so lahko samo eno vodilo do vrednot, ki jih imamo. Poudarek je na to, da moramo vrednote že prej imeti, preden lahko to misel, rek ali pregovor udejstvujemo. Prav zaradi tega pa vsaka misel avtorjev, ki jih preberamo, na različne ljudi z različnimi izkušnjami drugače vpliva. Interpretiranje zgoraj izpisanih misli pa bi bilo mogoče šele, ko bi vedeli celotno situacijo in vsebino pogleda avtorja oz. anonimneža v danem trenutku.

Dan ima samo 24 ur

Danes sem spoznala, da se ljudje preveč obremenjujemo s stvarmi, ki so nepomembne. Obremenjevanje pa privede do nesproščenega vzdušja. Vsaka priložnost, ki je ne izkoristimo je tako rekoč zaman. Trenutkov v katerih se počutimo srečni je malo, zato je le te treba ceniti in strmeti k temu, da bi jih doživeli ponovno. Postavila sem si načela, ki se jih kdaj pa kdaj nisem držala, pa mi ni bilo nikoli žal.
Ravno prejšnji teden pred izpitom me je klicala prijateljica. V tistem času sem se učila, zato sem jo na hitro odslovila oziroma ji povedala, da trenutno nimam časa. Namesto, da bi jo vprašala, kako je kaj, sem ji naštela vse stvari, ki sem jih takrat počela. Če bi se v tistem času posvetila njej bi bila ona vesela pa še jaz bi se bolje počutila, ker bi tako vedela kaj se z njo dogaja. Ponavadi v življenju pozabljam, da so stvari, ki se zgodijo le enkrat. Velikokrat bi bilo bolje posvečati čas ljudem, ki jih imamo radi in ki nas imajo radi.
Pravijo, da je vsak človek svoje sreče kovač, a to ni nujno ker nam velikokrat usodo krojijo tudi drugi. Hočemo ali nočemo, smo od drugih odvisni, čeprav se le redko tega zavedamo. Pozabljamo na ljudi, ki nam veliko pomenijo in zanemarjamo stvari, ki jih radi počnemo. Šele ob priložnosti, ko nekaj izgubimo, se začnemo zavedati, kako pomembno je bilo to za nas. Vsi smo krvavi pod kožo, delamo napake, se z njimi soočamo, se jim izognemo, jih rešujemo. Kdaj pa kdaj se počutim, da bi mogel dan imeti 48 ur in da bi izkoristila vse priložnosti, ki se mi ponujajo. Šla bi večkrat na sprehod, v kino, poslušala glasbo, se učila, delala, pomagala prijateljem, šla na obisk k stari mami in staremu atu, uredila zapiske, pobrisala prah po policah ...
Ljudje nismo z ničemer zadovoljni, kritiziramo, naredimo pa nič, da bi bilo bolje. Jaz nisem izjema, čeprav se na nek način trudim, da bi bilo bolje.

Prvi dan na blogu ...

Vsak začetek je težak in tud prvi vpis na blog je. Predlog za pisanje na blog sem dobila od Uroša ... hvala, ker si mi dal še več dela :P. Malo mi je skrajšal prosti čas, ko ničesar ne počnem oziroma ne vem kaj bi počela. To pisanje bo upam, prijetno (zabijanje časa) s koristnim (sploh če bo kakšen dober komentar). Ker pač trenutno nimam kaj početi, kar se tiče faksa, saj je drugo izpitno obdobje zame že mimo in šef me za delo še ni poklical imam celo čas, da napišem, kaj se mi kaj dogaja. Ravno prejšnji teden smo se s sošolkam dogovorile, da se odjavimo od izpita oziroma predstavitve seminarske naloge pri predmetu Analize javnih financ. Zanimivo je, da smo sploh želele iti na to predstavitev naslednji torek pa še uvoda nimamo napisanega, kaj šele zaključka. Ampak vsaj nekaj je bilo pametno, da sem se lahko ta teden do včeraj učila Upravni postopek in upravni spor brez misli na seminarsko nalogo, ki jo še moramo narediti. Upam, da bodo od UPUS-a čim prej rezultati. Ta izpit je na Fakulteti za upravo en pomembnejših, ker se nanaša na Zakon o splošnem upravnem postopku in mi bo pomagal, kasneje pri delu (če se bom sploh zaposlila v javni upravi). Mislim, da me poleg dela v javni upravi še preveč stvari zanima, zato se bom v življenju težko osredotočila le na eno stvar. Zaradi obveznosti, ki pa mi jih trenutno nalagata ali faks ali delo preko študentskega servisa, se težko uresničijo zadeve, ki jih imam še v planu. Marsikomu se zdi zanimivo, da sem prej želela diplomirati na Fakulteti za socialno delo, pristala pa na Fakulteti za upravo. Razlog je vsekakor to, da me res veeeeeliko stvari zanima, kot že prej rečeno. V življenju mi delo in pa znanje veliko pomenita. V situaciji, ko mi postane dolgčas, pa mislim da se dobro znajdem, sploh na poslovnem področju, če me neka zadeva zanima. Znana sem v temu, da si hitro zapolnim prosti čas, če mi ga že kdo drug ne :).