Odgovor na povej svoje mnenje povej kdo si

Odgovor sem dala v nov post, ker je dokaj velik.

ANONIMNEŽ: "no tina ;takole iz zapečka pisat in pricakovat mnenja in somisljenike utopisticno . na ulico kot pravis in tam dvignat glas to je ta pravo ; ali kdaj pomislis komu sluzi bloganje in sedenje pred racunalnikom ? prav temu o cemer ti in harry piseta amoak zmozna sta vec...."

Se opravičujem za pozen odgovor in lepo pozdravljam vaš komentar.

Strinjam se, da je pisanje mnenj brez veze dokler ne "stopiš skupaj" z množico ljudi. Vendar, ko si sam in dejansko nimaš moči, so tvoja mnenja vsekakor dobrodošla. Mnenje, ki bi se morda nekoč celo upoštevalo (vsaj moje) je zgolj pucanje možganov oziroma vlivanje moči drugim, ki imajo neko moč in lahko nekaj spremenijo. Pisanje bloga je kot dnevnik in priznam, da nima koristi dokler človek, ki piše blog nima moči.

Vendar ali ni ta država demokratična? Ali kdo sploh še omenja demokracijo - hm ... ali ni to v Ustavi Republike Slovenije? Kaj torej je demokracija? Sama definicija je dokaj enostavna in niti ne bi prešla v detajle, ker se mi zdi, da nisem noben teoretik demokracije in tudi ne vem vseh pojmov. Vendar vem, da je demokracija oblast v rokah ljudstva. Jaz se ne smatram za ljudstvo v kolikor nimam podpore več ljudi. Potrebno bi bilo združiti mnenja in kasneje dvigniti glas - organizirano, nepristrano, skupaj za nekaj (karkoli pač že) … Odgovor na to zakaj se trudim pisati blog in zakaj sedim za računalnikom je to, da mi kdaj res ne odgovarja kakšna nota države (današnje države) in nimam moči (morda moči ljudstva ali pa morda moči denarja) da bi kaj spremenila. Do takrat bom pa pisala blog - sama. Hm ... ne zdi se mi, da se z bloganjem ne da nič spremeniti. Menim da se da marsikaj, vendar je potrebno ljudi spodbuditi, da začnejo pisati o rečeh, ki se jim dogajajo v vsakdanjem življenju. Združevanje ljudi na določenih področjih, ki nas motijo pa bi bilo zelo zelo interesantno.

Zanimivo je samo, da nas ni že sama politika v to pripeljala - v združevanje namreč. Kot sem rekla se na samo politiko ne spoznam. Spoznam pa se na to, da mi gre rahlo na živce v kolikor moram hoditi nekam za brez veze. Tisti, dan ko sem pisala blog sem namreč iz socialne službe, ki mi ni dala otroških dodatkov, za katere sem bila več kot upravičena morala narediti vsaj 10 klicev in kasneje opraviti še dva razgovora - enega z notarjem in drugega s socialno delavko. Zakaj? Niti sama ne vem zakaj ... enostavno je bilo pač neživljenjsko. Zaradi nekega totalno spornega zakona je bilo potrebno čez dva zame sporna dogovora ... (kakšna dogovora raje ne povem). Vendar pa lahko rečem, da bi lahko bil zakon lepše in bolj življenjsko napisan. Torej zakaj moramo ljudje zadostiti zgolj birokraciji sami, saj bi le ta (birokracija) morala biti prisotna le tam kjer pomaga, ne pa tam kjer temu ne služi. Za povrh tega je pa najhuje to, da se ljudje ne vprašajo zakaj plačajo določen postopek in zakaj ga ne plača država sama. Smatram, da bi lahko situacijo rešila v enem dnevu, tako pa se je to vleklo kar 14 dni. Lahko samo rečem, da je »država« nora če misli sprejemati zakonodajo, ki je napisana tako, da se jo lahko razume na 1001 način, da je neživljenjska torej ni praktična in da te državni oderuhi oderejo vsepovsod kamor prideš, pa tudi če moraš plačati to zasebniku. Velikokrat naletim na oviro v praksi. Vendar kaj lahko proti temu naredim? - ZAENKRAT ničesar. Nimam moči narediti. Če pa bi imela moč pa želim tudi znanja, da mi to tudi uspe nekaj spremeniti na bolje.

Kaj narediš ko se izgubi pes

Ko se je izgubila moja mala kokršpanjelka sem želela dati to v oglas, vendar se je prej našla nazaj. Prišla je domov vsa prestrašena in za njo je bil to še večji pekel kakor zame, kajti v noči se ji je moralo veliko zgoditi. Kljub temu pa sedaj vem zakaj se večina psov po tem ko ljudje oglašujejo na radiju ne najde. Tokrat sem videla, ko mi je ušla pred nekaj dnevi le za 3 ure in prišla domov vsa blatna. Velika razlika se skriva v tem, da ljudje ne vidijo nobene zlato-rumene barve, če je pes rjav od blatu. Logično ... to lahko vidite tudi na mojem posnetku. Bolj za hec kot za res sem jo tudi jaz slikala. Seveda po tem, tudi umila, saj je peska v stanovanju kjer je čistoča bolj kot ne zaželjena.

Preden se je izgubila je izgledala približno takole. Lepa sijoča dlaka!

Blatna Lucy :).

Le kdo bi vedel, da iščem zlato rumene barve kokršpanjelko? - Nihče, ker tukaj zgleda rjava :D. Po skoraj eni uri pranja je prišlo do rumenkaste dlake. Prej pa je tekla v potokih rjava barva.

Povej svoje mnenje, povej kdo si!

Vedno bolj se zavedam, da smo (tudi jaz) kot pravi Cankar narod hlapcov. Trpimo za okrutnimi dejanji, ki jih izvaja današnja politika nad nami. Vsi to z veseljem gledamo in nekateri šušljamo v krogu družine, da to ni prav in drugo ni prav. Jaz pa pravim, da veliko kar se je do danes naredilo ni prav. Še ne dolgo nazaj sem govorila, da bodimo pridni in upoštevajmo navodila naših čudovitih voditeljev države - podredimo se jim, dokler ne pride neka zamenjava in spremeni. Tokrat mi je spodletelo. Ne moram se več klanjati ne da bi povedala svoje mnenje. Ne morem več držati besed samo za sebe. Zakaj? Prekipelo mi je, vedno bolj ko berem kaj sprejema naš parlament se mi vedno bolj dozdeva da so nori. Na politiko se res ne spoznam in kakor koli že se niti nočem. Zanima pa me kaj se dogaja z nami - državljani.

Dozdeva se mi, da se Slovenci v velik meri ne strinjamo s tekočo politiko, kaj šele sprejeto zakonodajo v zadnjem času (bolje da ne omenjam novega zakona, ki naj bi zmanjševal smrti na slovenskih cestah). Veliko šepetamo v ozkih krogih, ponavadi v krogu družine, da nekaj ni prav. A na dan z besedo le malo kdo pride. Zanima me samo kaj vam trenutno ni všeč v našem sistemu? Naj vas nekdo posluša, naj vas sliši nekdo. Pa saj ni tako grozno? - Ali pač? No pa še malo potrpimo, saj se bo kmalu kaj spremenilo?! - Ali pač ne?! Kaj pravite? Ali bi še malo počakali, preden bi prišli na dan z besedo?

Kako to da nekoga motijo taki problemi kot so z inflacijo in z zakonom ki je drastično povišal kazni za prometne prekrške o tem je pisal tudi Harry, ki je to prikazal na dosti lepši način. Nisem ravno državljanka, ki bi nekaj politično napihovala, bodimo pametni in pomagajmo tistim ki si sami ne morajo pomagati. Zakaj vedno nasrkajo tisti, ki imajo najmanj denarja in mi temu pravimo socialna država ... kaj je že to? Vprašanj je več odgovarjajte si sami. Ne pozabite pa, da sem tako jaz (prej tega nisem hotla dojeti) kot tudi vi odgovorni za svoje pravice in obveznosti.

Opazke in zgrešene metode odvajanja kajenja

- Definitivno nekaj kar mi gre na živce.

- Nekaj kar ljudje dajejo z dobrim ali slabim namenom. Torej se zaradi njih bodisi dobro ali slabo počutimo.

Verjetno se sprašujete zakaj je to današnja tema. Naj povem, da me je ne dolgo nazaj nekdo ocenil, da sem se zredila - TO JE BILA OPAZKA. In če mi gre kaj na živce je to, da drugi opazijo moje odvečne kilograme in o tem glasno govorijo. Že tako ali tako jih prva opazim sama. Po prenehanju kajenja - ja priznam sem se zredila in priznam da se ne sekiram tako zaradi kilogramov kot zaradi svojih pljuč. Obožujem to, da še vedno ne kadim. No če povem po pravici se s kilogrami ubadam res veliko :) in ena opazka kot je to da sem se zredila me je res užalila (kljub temu da se zavedam resničnosti :)). Naredila sem res veliko k temu, da se ne bi zredila (kar se tiče telovadbe) in moram priznati da mi ni pomagalo oziroma mi še vedno ne pomaga. Hodim še vedno na pilates, hodila sm tudi v fitnes, s psičko ven tečt, ko nisem imela kaj početi itd. vsaka aktivnost je bila super. Toda tudi diplomsko nalogo sem morala pisati tko, da sem veliko časa tudi sedela in nabrala kilograme. Poleg tega pa sem res telovadila veliko več kot ponavadi (verjetno pa tudi podzavestno tudi jedla).

Iskala sem dobro rešitev da preneham tako veliko jesti in si naročila pri Cindi brezplačno zloženko z naslovom Opuščanje kajenja in vzdrževanje telesne teže. Torej če jo bi upoštevala bi bilo super in moram reči, da je zloženka pripomore k temu da se izogibamo preobilnih obrokov. Obe pomoči tako od Help-a kot tudi od Cindi spodbujata odvajanje z nikotinskimi žvečilkami in obliži. Vse to pa vsebuje tobak, kar še vedno pomeni zasvojenost z nikotinom. Nekateri ostanejo lahko celo odvisni od žvečilk ali pa obližev. Kar pa ni dobra pomoč za odvajanje kajenja. Strijam se da mora človek, ki je kadilec narediti prvi korak sam in prav tako mora ugasniti ZADNJO CIGARETO. Ne strinjam se tudi, da mora kadilec takoj prenehati, saj je lahko to kar velik šok za organizem. Nikakor pa se ne strinjam, da je potrebno za prenehanje uporabljati obliže ali druge pripomočke prepojene z nikotinom.

Prve ikre mojih skalark

1. DAN


2. DAN


3. DAN
Iker že ni bilo več. Modri rogač jih je imel za malico po vsej verjetnosti.

Delovni dnevi

Zakaj včasih nimam moči, da bi nadaljevala pisanje svoje diplomske naloge. Vedno bolj sem pri koncu vedno bolj me je strah kaj bom delala kasneje in kje za vraga bom. Poleg pisanja diplomske naloge kot vedno tudi delam - kelnarim. Odločila sem se da bom delala 17 dni na mesec, kljub temu pa se mi je zdelo preveč, saj sem ostale dni mogla doma pospravljati in res premalo časa sem imela za pisanje diplome (prebiranje knjig). Če si res česa želim je to, da bi diplomirala z odliko in tako začela z magisterijem. Delo dandanes ni težko najti. Tako hitro sem bila v poslu da tudi sama nisem mogla verjeti. Pišem namreč članke in sedaj bom probala revijo tudi tržiti. Pomen vsega mojega današnjega pisanja na blog je torej da povem kako je delo lahko dobiti.

Vedno bolj sem zaposlena in vedno manj mam časa zase, kar pomeni da imam vedno manj časa misliti na bedarije. Na te sem mislila zadnji mesec preveč, preveč me je vse skupaj prizadelo in ponavadi je potrebno v življenju dati veliko več skozi kot sem dala jaz. Ljudje enostavno ne vemo kaj bi radi oziroma to prepozno opazimo. V ljubezni je najhuje, da potrebuješ dva za to in ne samo enega. Najhuje je sprejeti poraz - ponovno mi ni uspelo. Najhuje je narediti nekaj dobronamerno pa druga oseba tega ne opazi oziroma niti noče. Sedaj vem, da je končno konec in da bo pač bolje tako da smo vsi srečni in zdravi. Poleg tega sem prej mislila tudi na eno bedarijo, ki se ji reče kajenje - minilo je že več kot en mesec ko nisem prižgala cigarete in na to sem zelo ponosna :D.

Moj današnji post pa bi rada zaključila z mislijo: "Vsi ljudje počnemo napake. Nekateri o njih govorijo a za popravek ne naredijo nič, drugi o tem ne govorijo naredijo pa vse zato da bi jih popravili." Vem da ta misel nima veze z zgornjim pisanjem a vseeno se mi je zdelo da jo moram napisati.

Pozabila sem odštevati ...

Ne morem verjeti, da tako hitro mine. Minilo je namreč že 10 dni od kar nisem prižgala niti ene same cigarete. Priznam počutim se odlično! Sedaj delam pilates vaje vsak dan. Poleg tega sem bila danes tudi trikrat zunaj s svojo psičko Lucy. Nisva šle daleč a vseeno sva šle ven in uživale v naravi. Ponvadi se ne spravim na sprehod če res ni nujno, a danes sem imela res veliko energije in jo imam še vedno. Vsak dan se mi zdi lepši in vsak dan se počutim bolje. Tudi kašljam vedno manj, kljub temu pa imam še vedno bolj globok glas od odvajanja kajenja. Vem, da bo bolje, tudi glas se mi bo popravil. Še boljše se bom počutila in še boljše se bom imela - brez kajenja.

Danes sem tudi oddala dispozicijo za diplomsko nalogo, ki jo je profesor pregledal in mi poslal tako pozitiven komentar, da si tudi predstavljati nisem mogla. Bila sem namreč zelo vesela in hkrati šokirana, saj se prej popravljala seminarsko nalogo 5x. Tokrat mi je dispozicijo sprejel kot za šalo. Omenil je, da sem vsebinsko pravilno usmerjena pri tematiki in da moram delati le še tako naprej. Prav polepšal mi je dan :).

Jutri me čaka veliko obveznosti ... tako, bo spanje zelo pripomoglo k boljši delovni učinkovitosti. Gremo spat ! Lepo se imejte vsi in predvsem vam želim da NE KADITE!!!! UŽIVAJTE ŽIVLJENJE (za to pa ni potrebno kaditi).

Nekadilka ...6. dan

Ne vem ali je narobe, da štejem dneve od kar sem nehala kaditi vendar mi to trenutno pomaga. Še najbolj pa mi je pomagala knjiga, ki mi jo je predlagal komnetator (museart) na moj post "Kako prenehati kaditi?". Knjigo KONČNO NEKADILCI je napisal Allen Carr in je super v primeru, da še vedno kadite in se bojite nehati. Jaz sem sedaj kljub temu, da sem že enkrat prej nehala (pa nisem prav verjela v to da sem nehala) dojela zdaj pač drugačno logiko prenehanja. Vedno manjkrat se mi dogaja, da pomislim na cigareto. Sedaj se učim reagirat na to (cigareto), da je to nekaj kar je ogabno in o čemer ni vredno razmišljati (kakor piše Carr). On pravi, vsaj kakor sem jaz dojela, da je prvo kar se moramo kadilci zavedati, da cigarete smrdijo, so ogabnega okusa, da ni nobenega zadovoljstva v tem da kadimo, da smo lahko še bolj srečni brez cigaret, manj smo neučakani, bolj smo lahko sproščeni ... itd. Nekaditi je prednost! Trenutno zaradi prehlada nekaterih prednosti ne čutim (še vedno namreč kašljam) verjamem pa, da jih bom po prehladu začela bolj čutiti.

Po tej knjigi sem dojela zakaj mi je pri prvem prenehanju spodletelo in to seveda obžalujem.

1. Mislila sem samo na to, da moram določen čas biti brez cigarete da lahko preneham oziroma da ne bom mislila na cigareto, nisem pa dojela, da bi mogla biti brez cigarete za vedno (saj le to pomeni da sem nekadilka!).
2. Ena cigareta na teden - napaka ... cela katastrofa je bila, da sem naredila največjo napako! Namesto, da bi totalno prenehala sem komaj čakala na eno tednesko cigareto. Vsakič znova pa sem se morala po tej cigareti odvajati od kajenja (kot bi ponovno mogla nehati kaditi).
3. Velika napaka je bila tudi, da sem mislila da me cigareta pomiri, osrečuje ... itd. - to me je namreč mučilo! Cigarete ne pomirjajo temveč povzročajo zasvojenost! Cigarete ne osrečujejo, nikoli namreč nisem z veseljem stekla ven iz lokala da bi prižgala cigareto! (prav nasprotno jezna sem bila nase ker sem kadila!).
4. Smo enkrat na teden sem si dovolila kaditi - NAPAKA!! Resnično uničevanje sebe in samospoštovanja.

Od danes naprej se počutim kot, da se ničemur ne odpovedujem temveč, da sem prav vesela, ker lahko normalno zadiham in tudi drugi ljudje lahko zadihajo normalno poleg mene. Počutim se odlično brez cigarete, kljub temu da v meni še vedno pravi nekaj da bi potrebovalo cigareto - vendar vem da je to glas, ki bo kmalu izginil! Počutim se odlično, ker vem, da sem lahko brez odvisnosti bolj srečna. Naj povem, da še nikoli nisem zdržala v knjižnici na enkrat 4 ure - danes sm zdržala toliko časa!

Avtor je našteval tudi prednosti nekajenja in naredil je tudi poglavje, ki mi bo za vedno ostalo v spominu. Naslov poglavja je PREDNOSTI KAJENJA - tu je avtor pustil prazen list (zakaj? ker dejansko prednosti kajenja ni!!!). Zdaj se samo sprašujem kako to, da tega nisem že prej dojela in občutila sama. Poleg tega sem naredila tudi plan oziroma načrt kako se obraniti notranjemu (bedastemu) glasu, ki me vabi na cigareto in vabilom drugih, ki pač ne spoštujejo moje odločitve o prenehanju (še slabše zaničujejo me). Ker ne kadim več si lahko rečem nekadilka - na kar sem pravzaprav ponosna in vesela, da ne bom nikoli več okusila tobaka (bljah)!

Včerajšnja nesreča pri delu

Dandanes je tudi kelnarstvo lahko zelo težak poklic. Pravzaprav je težak poklic lahko vsak če ga ne opravljaš z veseljem. Jaz priznam, da sem vedno bolj že naveličana opravljati študentsko delo kot kelnarica. Vendar naletim na problem, da se mi ne splača hoditi v Ljubljano delat prek študentskega servisa, saj ne dobim povrnjenih stroškov za čas in stroške vožnje (ter malice).

S tem, da sem lansko leto imela nesrečo z vročo čokolado. Problem pa je bil, da mora ta vroča čokolada zavreti. Mehurčki oziroma kapljice vroče čokolade so kapnile na mojo dlan in mi jo poparile - zato sem ostala doma več kot teden dni ... saj z eno roko v gužvi nisem mogla delati. Včeraj pa se mi je zgodilo, nekaj zelo (vsaj zame) nenavadnega oziroma ni mi bilo več jasno kako je to mogoče. Pretakala sem cviček iz sodov pod pritiskom CO2 v litrce (flaše), ker je prišel dobavitelj teh sodov in me prosil če bi lahko vzel dva soda (en sod sem mogla izprazniti - in seveda vzela pet litric v katere sem natočila ostanek cvička). Ker se litrc (flaš) ne da zapreti s pokrovčkom sem se kasneje odločila, da jih pretočim v navadne flaše s pokrovčkom ter ga dam v hladilnik. Vse sem že naredila, na kar je prišlo zadnje opravilo - izpiranje litric z vodo in pa segrevanje da se uničijo bakterije. Segrevala sem seveda s paro in prišla do zadnje flaše, ki mi jo je nenavadno razneslo v roki. Vse lepo in prav če ne bi izpustila ostankov stekla iz roke. Takrat pa sem se urezala (seveda blizu predela, kjer sem se lansko leto tudi opekla z vročo čokolado). Nisem se sploh zavedala, da je možno da ti steklenica poči - niti malo nisem zakričala od strahu samo iz začudenja sem gledala v steklo. Sekundo po izpustu stekla pa je začela kri noro teči ... da ne govorim naprej (hihi). V tistem hipu sem prosilo eno izmed strank če mi pomaga najti prvo pomoč - in stranka je obupala šla je po svojo prvo pomoč, ki jo je imela v avtu. Kasneje sem izvedela da JE SPLOH NIMAMO!!! In kaj bi bilo v kolikor bi bila v lokalu sama?! Ne vem! Glede na to, da je strank dopoldne na tem koncu zelo malo bi bil lahko to kr velik problem. Problem bi lahko že bil, da sama ne bi mogla poklicati na pomoč v kolikor bi prišlo do resne ureznine - ta ni bila sicer velika rana je bolj majhna a vseeno sem se ravno s steklom v žilo. Ni pomena - važno je, da sem šefa kasneje vprašala če je kje prva pomoč. Vendar mi je odgovoril, da se mu to še ni zgodilo in da nikoli ni imel nobenih ureznin ali opeklin tko, da je do sedaj smatral, da pač prve pomoči ne potrebujemo v lokalu - KAKŠNA BEDARIJA!!! In sedaj si lahko predstavljam, da sem res varna v lokalu, sedaj nosim povoje in obliže vedno s seboj - danes pa sem stregla samo z eno roko v večini.

Ponovno "samostojna"

Danes mi je avtomehanik popravil avto in ponovno sem "samostojna". Ponovno sem se lahko brez skrbi odpeljala v svoj topel domek (hvala avtomehaniku Bogdanu). Sicer je res, da danes nisem mogla it v knjižnico (strokovno knjižnico po literaturo za diplomo), saj sem morala še do avtomehanika z mami. Jutri na žalost tudi ne bom uspela it v knjižnico, saj imam pilates, ki mi pomaga pri hujšanju. Kolegica pa mi je iz splošne knjižnice prinesla knjigico od Alana Carrja (saj nisem vpisana v nobeno splošno knjižnico, saj je ne obiskujem). Problem v splošnih knjižnicah je da nimajo toliko strokovne literature in reveij zato se mi enostavno ne izplača za izposojo dveh knjig (ki jih maksimalno preberem na leto od splošnih knjig) dati 3.000 tolarjev. Strokovne literature sem letos res veliko prebrala in še jo bom mogla, zato je najbolje da grem na branje knjigice, ki mi jo je svetoval komentator dva dni nazaj.

Ko gre vse narobe

Vstajanje mi gre vedno bolj na živce. Najhuje je, ko se prebudiš v jutro sam in na svoji desni strani zagledaš en kup bedastih plišastih medvedkov (prej jih namreč niti nisem opazila), ki se ti režijo že vse od kar jih imaš na omari. Ponovno sem ustala pol ure kasneje, saj se želim izogniti kavici (in cigaretom). Na mesto kave sem sedaj začela piti pravi čaj z mlekom in ugotovila da tudi to dobro dene na vse zgodaj. Malo kasneje sem odpeljala psa ven in nato odšla na delo ... bla bla bla ... VSE LEPO IN PRAV ... dokler ni ena izmed mojih strank ugotovila, da mi iz rezervoarja teče gorivo. In jaz se čudim zakaj moj mali avtič zadnje čase porabi toliko goriva?? Sedaj mi je postalo vse jasno (s tem, da sem se lepo zahvalila stranki, ki me je opozorila in ki je opazila napako na mojem avtu).

Hitro sem klicala avtomehanika vendar zaradi odhoda na smučanje ni mogel prevzeti avtek in sem poklicala še nekoga, ki je mehanik in rihta avto mami. Še domov nisem prišla sem že morala iti h mehaniku ... in ponovno kaj mislite ... ostala brez avta vsaj za en dan in jutri bom morala vsati vsaj eno uro prej zaradi tega, saj si moram oziroma sem prisiljena v to da vzamem mamin avto.

Joj ne smem pozabiti povedati ... 3 dni je minilo ... hihi (ja zaenkrat še štejem koliko dni nisem prižgala cigarete). Vsaj ena dobra novica ... in danes mi je HELP poslal sporočilo, da če je danes moj prvi dan brez cigarete lahko končno zadiham normalno (kr neki ... no zame je sicer že tri dni ampak ok ... me pa zanima kaj bojo napisal naprej). Moram povedati, da je bilo prvo sporočilo, ki so mi ga poslali dokaj spodbujajoče (vendar mislim, da se zaradi tega nihče ne bi odločil za prenehanje).

1. Sporočilo HELP-a:
"Zelo dobro, odločili ste se, da prenehate s kajenjem. To je začetek poti, zdaj se morate držati. Tina, želimo vam le reči - ZELO DOBRO. Kaj pa zdaj? Ko prenehate kaditi (tudi če se odločite za zdravljenje za preprečitev simptomov zaradi pomanjkanja nikotina), se vam bo čez dan ali zvečer morda še vedno pojavila sla po cigareti. Takšni občutki so običajno zelo kratkotrajni (eno ali dve minuti) in znebite se jih lahko dokaj preprosto. Predlagamo vam nekaj načinov, poiščete pa lahko tudi svoje trke in nasvete, kako si pomagati.
- Kako se znebiti sle po kajenju (namig št. 1)
Prvi predlog je, da se izogivate situacijam, ki bi vam lahko vzbujale slo po kajenju. Na primer, če o bičajno kadite, ko se najeste, lahko po jedi zapustite mizo ali pa cigareto nadomestite z žvečilnim gumijem ali bonbonom brez sladkorja. Ali če si običajno privoščite cigareto ob kavi, pijte manj kave, ali pa jo pijte v prostorih za nekadilce ... "

Moj komentar je sledeči: Za to sem se odločila že v sredo prejšnji teden, nehala sem v nedeljo. Začetek poti ... ja to je vedno najtežje ampak bomo zmogl. Nisem nobena izjema glede tega, da se mi celo sanja o cigaretih ... ker sem prenehala (prej se mi namreč ni). Imam tudi željo po cigareti in preživljam prvo odvajanje od cigarete s kašljanjem in pač takrat k mam "željo" po cigaretih se butnem dvakrat po buč in si rečem de dons nov nč tko kt naslednje dni (hihi ... šalo na stran). Pač tko kt vsak se more zment sam s seboj in si pač nekak dopovedat, da tega ne more dobit. Kljub temu da sem kadila samo 6 let mi gre odvajanje zelo težko naprej. Moram reči tudi to, da bom upoštevala komentatorja na predhodnjo temo, ki mi je svetoval eno izmed knjig za prenehanje kajenja, upam pa da dolgoročno pomaga. Helpovci mi prav zaprav niso pomagali s tem, da se moram izogibat kadilcem ... kako naj se izognem če sm pa kelnarca? - težka bo ... a ne nemogoča!
No sedaj je res da ne hodim s kadilci ven na cigareto in tud ne hodim jim krajšat cajt k kadijo. Kave pa kot že rečeno sploh ne pijem več zjutraj.

No nasveti tega HELP-a so morda uredu, vendar trenutno ne rabim vedet poleg prvega nasveta, da lahko končno zadiham (čeprav zaradi prehlada niti ne morem).

2. Sporočilo Help-a: Vdih svežega ... kisika; pravkar ste iz svojega krvnega obtoka odstranili ogljikov monoksid. ( to me danes niti slučajno ne zanima!)
Vsaj 24 ur brez kajenja in, kakor smo obljubili, že imamo dobre novice!
Presežek ogljikovega monoksida ste že odstranili iz telesa, zdaj pa lahko v celoti izkoristite kisik, ki ga dihate. Mnogi ljudje občutijo, da se jim po prenehanju kajenja izboljša dihanje in da se manj zadihajo (ko se vzpenjajo po stopnicah, na primer). Nekateri celo pravijo, da to občutijo dan za tem, ko prenehajo … Nič ne prekosi občutka pljuč, polnih kisika! Vztrajajte! - no mene vedno bolj neki tm boli ne pravim, da sm prej tok kadila sam mogoče mi je malo odpornost padla, ker sem pač prenehala kaditi (nima veze zakaj ... pač mau prehlajena).

Kako prenehati kaditi?

Kako me ustavit, da preneham kaditi? Najbolje je, da stečeš do mene me primeš za rame in me nekako prevrneš na tla. Iz ust mi vzameš cigareto, ki sem jo želela pred petimi sekundami prižgati (če mi že prej ni padla iz ust) in jo zlomiš na pol. HIHI (get real)!!!

Danes mineva drugi dan brez cigarete in si ponovno (kot nazadnje, ko sem "prenehala") pravim, da mi bo ratalo. Za opustitev kajenja sem se odločila sicer en teden nazaj po zadnji pokajeni škatljici cigaret, ki jo je zmanjkalo v nedeljo. Se pravi danes je drugi dan, ko ne kadim in ne bom kadila :). Vse super in fajn ampak vsake toliko časa me vseeno nekaj prime, da potrebujem eno cigareto (sicer traja dve ali tri sekunde da si spravim to iz glave ampak danes sem to že neštetokrat naredila). Sedaj pa k bistvu - kako prenehati kaditi?? - to je namreč vprašanje, ki si ga zastavljam že vsaj pet let če ne že več. Ker sem nazadnje opustila kajenje avgusta 2007 za približno 2 meseca in kasneje začela ponovno kaditi se tokrat ne pustim kar tako. Poleg moje odločitve, da si resnično želim prenehati kaditi sem se odločila, da si poiščem pomoč pri prenehanju. Pomoč je sicer brezplačna in spodbude za opuščanje kajenja dobim vsak dan po mailu. Vem, da nekateri ljudje samo nehajo kaditi in jim to seveda uspe - meni v prvem poizkusu ni zato sem se odločila, da poiščem pomoč pri HELP in RESNIČNO PRENEHAM. Pač nekateri zmorejo brez pomoči, drugi potrebujemo malo več spodbude in prizadevanj za prenehanje - so pa tudi nekateri, ki pravijo da niso poiskali pomoč pa so jo. Vsemogoče se najde na tem ljubem svetu - jaz pa danes 2. dan brez cigarete. V kolikor ima kdo predlog kako prenehat kadit kar na plano ;).

Začetek leta ... veliko sproščanja in telovadbe

Kako začeti novo leto 2008? Jaz sem ga začela v Atlantisu s savnami in razgibavanjem v vodi. Bilo je fenomenalno in sproščeno vzdušje. Ponovno sem uživala v savni in se sproščala v termalni vodi, ki deluje prav blagodejno na moje telo. Glede na to, da imam probleme s kožo je to ena izmed redkih stvari in "športov", ki mi res odgovarjajo. V slani vodi je res prijetno sploh če ni prevelike gneče. Užitek pa pokvari preveliko ljudi.

Obožujem mir in sproščeno vzdušje .... joj sploh bolje da ne razmišljam o razprodajah, ki bodo vsak čas. Ljudje smo nori, saj komaj čakamo na razprodaje in nekateri so celo še bolj nori, da kljub taki gneči še vedno hodijo v trgovine. V času "velikih popustov" me trgovine odvračajo, zato ponavadi hodim le tja redkokdaj oziroma samo takrat, ko je večina ljudi na dopustu.

Prejšnji teden oziroma v soboto sem šla na Roglo, kjer sem prvič okusila dokaj težak šport - tek na smučeh. Bilo je zabavno v družbi U. in še posebno zanimivo, ker sem samo enkrat padla oziroma se nisem vzdržala na smučeh. Še vedno pa me malo bolijo roke in noge. Ta šport je res težak v kolikor nimaš izoblikovanih mišic na mestih, ki jih za ta šport potrebuješ. Zaradi kondicije in treninga, ki mi ga primanjkuje pa sem se odločila, da bom za svoje telo naredila nekaj več (vsaj nekaj časa dokler me ta vnema ne bo minila :) ).

Kljub temu, da ni bilo veliko snega na našem koncu pa je prav lepo gledat naravo, ki je pokrita z ivjem. Na sprehodu z mojo psičko je opazovanje narave še lepše. Nekaj slikic iz sprehoda z mojo psičko Lucy ...