Izdelava nakita ... uhani

Veliko časa sem odlašala, da si nakupim "opremo" za izdelavo nakita in 6 mesecev nazaj sem si končno kupila celotno zalogo vseh (takrat) potrebnih pripomočkov za izdelavo nakita (predvsem uhanov). Vedno me je zanimala moda a nikoli se nisem spustila tako daleč, da bi kdaj kaj posebno velikega ustvarila sama. No seveda sem ustvarjala, risala, skicirala ampak nikoli nisem dejansko tega naredila v realnosti. Že davno sem skicirala obleke, čevlje, modne dodatke ... Tokrat sem nekatere celo spravila v realnost. In spodaj so moji prvi unikatni uhani - pa prosim ne bodite kritični. Želim pa si v prihodnosti, da bi uporabljala pri svojih izdelkih čim več naravnih materialov. Ampak to pomeni, da je potrebno kupiti pripomočke npr. za obdelavo lesa, kovine, kamna.
Moji prvi realizirani unikati

Že zelo, zelo dolgo ...

... tako dolgo pa res še nikoli nisem odlašala, da napišem post. Tokrat bom skušala na kratko opisati kar do sedaj nisem - torej dve leti, ki sta minili kot bi mignil.

Letos je že 2 leto od kar nisem prižgala cigarete. Vsekakor ena pohvala in res že drugo leto zapored sem šla na Pohod okoli Ljubljane (33 kilometrov). Kako smo uživali!! Nepozabno je bilo, sploh če se imaš toliko za pogovrit. Prav ponosna sem nase in na vse zadeve, ki sem jih naredila v roku dveh let. Ponovno sem dojela to, kar mi starši nenehno pravijo, da kar si človek želi lahko doseže. Velikokrat že samoizpolnjujoča se napoved in ali v nekaj verjamemo da tisto pravo videnje ali bo zadeva uspela.

Pisanje bloga mi je veliko pripomoglo k moji diplomski nalogi, kjer sem sicer odkrivala Elektronsko poslovanje javne uprave in nima nobene veze z mojim blogom. Je pa vsekakor potrebno paziti na pravopisne in slovnične (ne)pravilnosti. Moram reči, da od kar ne pišem bloga, se mi je tudi pisanje zelo poslabšalo. Nekdo, ki pa trenutno bere moj dnevnik se pa zagotovo drži za glavo. Definitvno so stvari boljše a še vseeno ne najboljše. Ljudje se spreminjamo skozi leta in tako se tudi jaz. Predlanskem sem napisala diplomsko nalogo in se pol leta začela zanimati za uhane. Velikokrat sem si želela ustvarjati to pa nisem našla časa in ne volje, saj si nisem želela dovolj. Danes pa lahko rečem, da komaj čakam, da pridem domov in jih začnem plesti. Uživam v tem delu in me vsekakor poleg študija (ja .... še vedno študiram) zaposluje. O tem kakšni so moji izdelki, iz česa so, kakšne so moje zamisli in kaj si želim še ustvariti pa drugič ... upam, da ne bo trajalo predolgo. Srečno!!

Odgovor na povej svoje mnenje povej kdo si

Odgovor sem dala v nov post, ker je dokaj velik.

ANONIMNEŽ: "no tina ;takole iz zapečka pisat in pricakovat mnenja in somisljenike utopisticno . na ulico kot pravis in tam dvignat glas to je ta pravo ; ali kdaj pomislis komu sluzi bloganje in sedenje pred racunalnikom ? prav temu o cemer ti in harry piseta amoak zmozna sta vec...."

Se opravičujem za pozen odgovor in lepo pozdravljam vaš komentar.

Strinjam se, da je pisanje mnenj brez veze dokler ne "stopiš skupaj" z množico ljudi. Vendar, ko si sam in dejansko nimaš moči, so tvoja mnenja vsekakor dobrodošla. Mnenje, ki bi se morda nekoč celo upoštevalo (vsaj moje) je zgolj pucanje možganov oziroma vlivanje moči drugim, ki imajo neko moč in lahko nekaj spremenijo. Pisanje bloga je kot dnevnik in priznam, da nima koristi dokler človek, ki piše blog nima moči.

Vendar ali ni ta država demokratična? Ali kdo sploh še omenja demokracijo - hm ... ali ni to v Ustavi Republike Slovenije? Kaj torej je demokracija? Sama definicija je dokaj enostavna in niti ne bi prešla v detajle, ker se mi zdi, da nisem noben teoretik demokracije in tudi ne vem vseh pojmov. Vendar vem, da je demokracija oblast v rokah ljudstva. Jaz se ne smatram za ljudstvo v kolikor nimam podpore več ljudi. Potrebno bi bilo združiti mnenja in kasneje dvigniti glas - organizirano, nepristrano, skupaj za nekaj (karkoli pač že) … Odgovor na to zakaj se trudim pisati blog in zakaj sedim za računalnikom je to, da mi kdaj res ne odgovarja kakšna nota države (današnje države) in nimam moči (morda moči ljudstva ali pa morda moči denarja) da bi kaj spremenila. Do takrat bom pa pisala blog - sama. Hm ... ne zdi se mi, da se z bloganjem ne da nič spremeniti. Menim da se da marsikaj, vendar je potrebno ljudi spodbuditi, da začnejo pisati o rečeh, ki se jim dogajajo v vsakdanjem življenju. Združevanje ljudi na določenih področjih, ki nas motijo pa bi bilo zelo zelo interesantno.

Zanimivo je samo, da nas ni že sama politika v to pripeljala - v združevanje namreč. Kot sem rekla se na samo politiko ne spoznam. Spoznam pa se na to, da mi gre rahlo na živce v kolikor moram hoditi nekam za brez veze. Tisti, dan ko sem pisala blog sem namreč iz socialne službe, ki mi ni dala otroških dodatkov, za katere sem bila več kot upravičena morala narediti vsaj 10 klicev in kasneje opraviti še dva razgovora - enega z notarjem in drugega s socialno delavko. Zakaj? Niti sama ne vem zakaj ... enostavno je bilo pač neživljenjsko. Zaradi nekega totalno spornega zakona je bilo potrebno čez dva zame sporna dogovora ... (kakšna dogovora raje ne povem). Vendar pa lahko rečem, da bi lahko bil zakon lepše in bolj življenjsko napisan. Torej zakaj moramo ljudje zadostiti zgolj birokraciji sami, saj bi le ta (birokracija) morala biti prisotna le tam kjer pomaga, ne pa tam kjer temu ne služi. Za povrh tega je pa najhuje to, da se ljudje ne vprašajo zakaj plačajo določen postopek in zakaj ga ne plača država sama. Smatram, da bi lahko situacijo rešila v enem dnevu, tako pa se je to vleklo kar 14 dni. Lahko samo rečem, da je »država« nora če misli sprejemati zakonodajo, ki je napisana tako, da se jo lahko razume na 1001 način, da je neživljenjska torej ni praktična in da te državni oderuhi oderejo vsepovsod kamor prideš, pa tudi če moraš plačati to zasebniku. Velikokrat naletim na oviro v praksi. Vendar kaj lahko proti temu naredim? - ZAENKRAT ničesar. Nimam moči narediti. Če pa bi imela moč pa želim tudi znanja, da mi to tudi uspe nekaj spremeniti na bolje.

Kaj narediš ko se izgubi pes

Ko se je izgubila moja mala kokršpanjelka sem želela dati to v oglas, vendar se je prej našla nazaj. Prišla je domov vsa prestrašena in za njo je bil to še večji pekel kakor zame, kajti v noči se ji je moralo veliko zgoditi. Kljub temu pa sedaj vem zakaj se večina psov po tem ko ljudje oglašujejo na radiju ne najde. Tokrat sem videla, ko mi je ušla pred nekaj dnevi le za 3 ure in prišla domov vsa blatna. Velika razlika se skriva v tem, da ljudje ne vidijo nobene zlato-rumene barve, če je pes rjav od blatu. Logično ... to lahko vidite tudi na mojem posnetku. Bolj za hec kot za res sem jo tudi jaz slikala. Seveda po tem, tudi umila, saj je peska v stanovanju kjer je čistoča bolj kot ne zaželjena.

Preden se je izgubila je izgledala približno takole. Lepa sijoča dlaka!

Blatna Lucy :).

Le kdo bi vedel, da iščem zlato rumene barve kokršpanjelko? - Nihče, ker tukaj zgleda rjava :D. Po skoraj eni uri pranja je prišlo do rumenkaste dlake. Prej pa je tekla v potokih rjava barva.

Povej svoje mnenje, povej kdo si!

Vedno bolj se zavedam, da smo (tudi jaz) kot pravi Cankar narod hlapcov. Trpimo za okrutnimi dejanji, ki jih izvaja današnja politika nad nami. Vsi to z veseljem gledamo in nekateri šušljamo v krogu družine, da to ni prav in drugo ni prav. Jaz pa pravim, da veliko kar se je do danes naredilo ni prav. Še ne dolgo nazaj sem govorila, da bodimo pridni in upoštevajmo navodila naših čudovitih voditeljev države - podredimo se jim, dokler ne pride neka zamenjava in spremeni. Tokrat mi je spodletelo. Ne moram se več klanjati ne da bi povedala svoje mnenje. Ne morem več držati besed samo za sebe. Zakaj? Prekipelo mi je, vedno bolj ko berem kaj sprejema naš parlament se mi vedno bolj dozdeva da so nori. Na politiko se res ne spoznam in kakor koli že se niti nočem. Zanima pa me kaj se dogaja z nami - državljani.

Dozdeva se mi, da se Slovenci v velik meri ne strinjamo s tekočo politiko, kaj šele sprejeto zakonodajo v zadnjem času (bolje da ne omenjam novega zakona, ki naj bi zmanjševal smrti na slovenskih cestah). Veliko šepetamo v ozkih krogih, ponavadi v krogu družine, da nekaj ni prav. A na dan z besedo le malo kdo pride. Zanima me samo kaj vam trenutno ni všeč v našem sistemu? Naj vas nekdo posluša, naj vas sliši nekdo. Pa saj ni tako grozno? - Ali pač? No pa še malo potrpimo, saj se bo kmalu kaj spremenilo?! - Ali pač ne?! Kaj pravite? Ali bi še malo počakali, preden bi prišli na dan z besedo?

Kako to da nekoga motijo taki problemi kot so z inflacijo in z zakonom ki je drastično povišal kazni za prometne prekrške o tem je pisal tudi Harry, ki je to prikazal na dosti lepši način. Nisem ravno državljanka, ki bi nekaj politično napihovala, bodimo pametni in pomagajmo tistim ki si sami ne morajo pomagati. Zakaj vedno nasrkajo tisti, ki imajo najmanj denarja in mi temu pravimo socialna država ... kaj je že to? Vprašanj je več odgovarjajte si sami. Ne pozabite pa, da sem tako jaz (prej tega nisem hotla dojeti) kot tudi vi odgovorni za svoje pravice in obveznosti.

Opazke in zgrešene metode odvajanja kajenja

- Definitivno nekaj kar mi gre na živce.

- Nekaj kar ljudje dajejo z dobrim ali slabim namenom. Torej se zaradi njih bodisi dobro ali slabo počutimo.

Verjetno se sprašujete zakaj je to današnja tema. Naj povem, da me je ne dolgo nazaj nekdo ocenil, da sem se zredila - TO JE BILA OPAZKA. In če mi gre kaj na živce je to, da drugi opazijo moje odvečne kilograme in o tem glasno govorijo. Že tako ali tako jih prva opazim sama. Po prenehanju kajenja - ja priznam sem se zredila in priznam da se ne sekiram tako zaradi kilogramov kot zaradi svojih pljuč. Obožujem to, da še vedno ne kadim. No če povem po pravici se s kilogrami ubadam res veliko :) in ena opazka kot je to da sem se zredila me je res užalila (kljub temu da se zavedam resničnosti :)). Naredila sem res veliko k temu, da se ne bi zredila (kar se tiče telovadbe) in moram priznati da mi ni pomagalo oziroma mi še vedno ne pomaga. Hodim še vedno na pilates, hodila sm tudi v fitnes, s psičko ven tečt, ko nisem imela kaj početi itd. vsaka aktivnost je bila super. Toda tudi diplomsko nalogo sem morala pisati tko, da sem veliko časa tudi sedela in nabrala kilograme. Poleg tega pa sem res telovadila veliko več kot ponavadi (verjetno pa tudi podzavestno tudi jedla).

Iskala sem dobro rešitev da preneham tako veliko jesti in si naročila pri Cindi brezplačno zloženko z naslovom Opuščanje kajenja in vzdrževanje telesne teže. Torej če jo bi upoštevala bi bilo super in moram reči, da je zloženka pripomore k temu da se izogibamo preobilnih obrokov. Obe pomoči tako od Help-a kot tudi od Cindi spodbujata odvajanje z nikotinskimi žvečilkami in obliži. Vse to pa vsebuje tobak, kar še vedno pomeni zasvojenost z nikotinom. Nekateri ostanejo lahko celo odvisni od žvečilk ali pa obližev. Kar pa ni dobra pomoč za odvajanje kajenja. Strijam se da mora človek, ki je kadilec narediti prvi korak sam in prav tako mora ugasniti ZADNJO CIGARETO. Ne strinjam se tudi, da mora kadilec takoj prenehati, saj je lahko to kar velik šok za organizem. Nikakor pa se ne strinjam, da je potrebno za prenehanje uporabljati obliže ali druge pripomočke prepojene z nikotinom.

Prve ikre mojih skalark

1. DAN


2. DAN


3. DAN
Iker že ni bilo več. Modri rogač jih je imel za malico po vsej verjetnosti.