V življenju so trenutki, ki jih bom pomnila, pozabila ali želela pozabiti. So stvari, ki jih pomnem vsak dan in družina mi daje v vsakem trenutku vzor (pa čeprav kdaj slab kdaj dober). Vsak ima napake in tudi jaz jih imam. Vsak naredi kdaj pa kdaj nekaj narobe in to je tisto zaradi česar se začnemo zavedati, da je trenutek ki ga preživimo z nekom ljubljenim tako dragocen da se ga ne da primerati z drugimi trenutki. Ljudje smo polni mask za katerimi se skrivamo, na vzven se delamo močne in pogumne v srcu pa smo lahko tako šibki ob določenih dogodkih. Vsak na različne dogodke različno reagira, prav tako tudi jaz. Zapomnila sem si, da je življenje polno razočaranj vendar živim za tiste trenutke sreče, ki mi življenje polepšajo. Težko si predstavljam življenje brez trenutkov nesreče, saj me le to lahko dela močno, vztrajno, pogumno... V življenju morajo biti kdaj pa kdaj tudi slabi trenutki, da tiste ki so dobri bolj cenimo. V zvezi s tem sem pisala tudi v zgodbici, ki mi jo je nekdo poslal na internet in ji lahko dam ime Zgodba o metulju (ker imena poprej ni imela).
Včeraj sem bila na Bledu. Bilo je prečudovito in šla sem tja zato, da bi ne bi tako mislila na slabe trenutke v življenju in zato, da bi se bolje počutila. Življenje je kdaj pa kdaj potrebno začeti na novo. Bled je res lep in uživam ob pogledu na cerkvico in pa jezero. Res vedno se imam na tu lepo in pa pozabim na trenutke, ki me delajo žalostno in se spomnim na tiste lepe in ob tem uživam.
Slike iz Bleda 02.08.2007 (Bled poleti):
Slike iz Bleda 27.01.2007 (Bled pozimi):
Ni komentarjev:
Objavite komentar