Zgodbe anonimnih avtorjev

Zgodbice spodaj imajo vsaka zase en ali več naukov. Vsi jih lahko intepretiramo na svoj način (na podlagi izkušenj, ki jih imamo v življenju). Dobila sem jih od prijateljev. Avtorji pa so kot kaže neznani, kljub temu pa to ne pomeni, da niso vredne, da bi jih objavila na blogu.

Zgodba o metulju:

"Nekega dne se je na bubi pojavila majhna odprtina. Človek je sedel in gledal kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal. Zdelo se je da ne more naprej. Zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal: vzel je škarje in prerezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel ven. Toda, imel je krhko telo in mehka krila. Človek je še naprej opazoval metulja, pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla, povečala in razširila, da bi nosila metuljevo telo in mu dala moč. Nič se ni zgodilo! Metuj je vse svoje življenje preživel plazeč se okoli s šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel. Človek kljub svoji ljubeznivosti ni razumel, da je napore, ki jih je moral metulj prestati, medtem ko se je prebijal iz bube, zato da bi kri iz telesa metulja stekla v krila in bi bil tako pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube."

"... po nekaj mesecih študije medicine nam je profesor podal vprašalnik. Ker sem bil dober učenec, sem hitro odgovoril na vsa vprašanja razen zadnjega:"Kako je ime naši čistilki?" Oddal sem svoj test ne da bi izpolnil zadnje vprašanje, a tik pred koncem ure je moj sošolec vprašal, če bo zadnje vprašanje štelo za končno oceno. "Seveda!" je odvrnil profesor. "V svojem življenju boste spoznali mnogo ljudi. Vsak od njih je po svoje pomemben. Vsak si zasluži vašo pozornost, pa četudi mu namenite samo nasmeh ali pozdrav." Nikoli nisem pozabil te lekcije in spoznal sem, da se je naša čistilka imenovala Maria."

"V nevihtni noči je temnopolta ženska stala ob cesti. Avto se ji je pokvaril in nujno je potrebovala pomoč. Popolnoma premočena je pričela ustavljati avtomobile. Mlad belec, kakor da ne bi poznal rasnih konfliktov v ZDA sredi 60. let, se je ustavil, da bi ji pomagal. Mladenič jo je odpeljal na varno, ji priskrbel mehanika in poklical taksi. Ženski se je zelo mudilo, vendar ji je uspelo zapisati si naslov svojega rešitelja in se mu zahvaliti. Po tednu dni so mladeniču potrkali na vrata. Presenečen je uzrl poštarja z ogromnim paketom. Vseboval je velik barvni televizor s sporočilom: "Najlepša hvala, da ste mi pomagali tiste noči. Dež je zmočil tako moja oblačila, kot mojo dušo in v tistem trenutku ste prišli Vi. Zahvaljujoč Vam mi je uspelo priti do mojega moža, preden je zapustil ta svet. Naj Vas Bog blagoslovi, ker ste mi pomagali. (podpisana) Mrs. King Cole"

"Pred časom, ko je sladoled stal dosti manj kot danes, je desetletni deček vstopil v bar in se usedel za mizo. Natakarica mu je prinesla kozarec vode. "Koliko stane porcija sladoleda?" je vprašal deček. "Petdeset centov" mu je odvrnila natakarica. Deček je pričel šteti svoje kovance. "Koliko pa stane sladoled v lončku?" V tistem trenutku so vstopili novi gostje in natakarica je počasi izgubljala potrpljenje. "35 centov" mu je grobo odvrnila. Deček je še enkrat preštel svoje kovance in dejal: "Potem mi prinesite sladoled v lončku." Natakarica mu je prinesla sladoled in račun. Deček je pojedel svoj sladoled, plačal račun pri blagajni in odšel. Ko se je natakarica vrnila k mizi, da bi jo počitila, je pričela jokati, kajti tam, na robu krožnička, je bilo 15 centov napitnine. Deček je izbral sladoled v lončku in ne cele porcije zato, da je prihranil napitnino zanjo."

"V starih časih je kral odredil, da se sredi ceste postavi ogromno skalo. Skrit, je nato opazoval, da bi videl, če se bo kdo potrudil in odmaknil skalo s ceste. Trgovci in bogati podložniki so hodili po cesti, vendar so skalo le obkrožili in nadaljevali pot. Nekateri so se celo pritoževali čez kralja, zaradi nevzdržnosti cest, a nihče izmed njih ni niti poskusil odmakniti skale. Kmalu je mimo prišel tudi kmet z težkim tovorom zelenjave na ramenih. Ko je zagledal skalo, je odložil svoje breme in poskušal premakniti skalo. Po precejšnnjih naporih, jo je končno premaknil na rob ceste. Ko se je vrnil po svoj tovor, je na mestu kjer je bila prej skala našel mošnjo. V mošnji je bila obilica cekinov in kraljevo pismo, v katerem je bilo zapisano, da je bilo zlato namenjeno tistemu, ki bi odmaknil skalo s ceste. Kmet se je naučil, kar mnogi niti ne razumejo: "Vse ovire so možnost za izboljšanje našega življenja"."

Nekateri ljudje potrebujemo čas, da se učimo na podlagi svojih izkušenj. Še bolje pa je, da se učimo tudi na podlagi izkušenj drugih in da smo pozorni v življenju na več stvari. Ko smo v družbi starejših ljudi se marsikaj lahko naučimo in na podlagi teh naukov živimo vse življenje. Veliko pomeni že to, da vemo kaj je prav in kaj ni prav. Namreč dejstvo je, da nam to ne bo mogla dati nobena vera in zakoni. Na primer v zakonih ne piše, da je kajenje prepovedano, vsi pa vemo, da to ni zdravo in da ima še druge posledice. Največji vzor pa nam je lahko okolje v katerem živimo, naj si bo to družina, prijatelji, znanci ali pa ljudje, ki jih osebno sploh ne poznamo.

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Povezve na podobne teme:
--> Reki, pregovori in misli znanih in manj znanih oseb
--> Dan ima samo 24 ur