Včeraj, danes, jutri :)

Včeraj sem bila na Kranjski noči (oz. Kranj Fest), kjer so bili Siddharta in pa Pero Lovšin. Na Siddharto nisem šla, ker sem se zaklepetala s Herryem.. Mogoče mi je danes malce žal, da nisem šla poslušat Siddharto vendar je tudi Pero Lovšin bil super. Vsak dan res ne poslušam rocka ali punka vendar me je navdihnil, da ga bom večkrat. Nisem zahtevna glede glasbe, prilagodim se lahko vsaki družbi (no seveda so tudi izjeme, s katerimi ne bi mogla iti na rock ali punk). Ker pa sem imela dobro družbo je bilo prav super. Marsikdo gre na take koncerte ne samo poslušat izvajalce ampak predvsem zato da spozna nove ljudi in da uživa v družbi. Nekateri pa hodijo na take koncerte tudi zaradi tega, da imajo izgovor za pitje. Meni pitje ni žur, žur je nekaj popolnoma drugega. Jaz si ga osebno lahko ustvarim lahko tudi s sokovi (z plastenko vode namesto piva ali vina) in pa dobro glasbo. Vem, da se na koncertih popije veliko piva, ki ga dobiš v plastičnih kozarcih, vendar pa se mi je pojavilo vprašanje kam odlagati plastične kozarce? Kje so koši za smeti? Jaz v tistem navalu ljudi nisem opazila niti enega koša? Ali ni lažje postaviti en kamniti smetnjak in ga sprazniti ko je le-ta poln, kot pa da ljudje dejansko morajo metati smeti na tla. Organizatorji se zato prav nič ne smejo čuditi zakaj imajo tako veliko dela z pospravljanjem in pometanjem. To me sicer na takih prireditvah malce moti, ker ni mesta kjer bi lahko stopil brez da pogledaš na tla za kakšnim plastičnim kozarcem ali ogorkom cigarete.
Pero Lovšin je definitivno dal vse od sebe, da je ogrel ljudi. Še jaz, ki sem ga le redkokdaj poslušala (razen po radiju) sem pela in uživala ob njegovi glasbi. Splačalo se mi je iti v Kranj in seveda tudi splačalo se mi je priti domov okoli četrte ure zjutraj, kljub temu da bom mogla danes delati in da sem mogla vstati zgodaj (kar ob devetih) glede na to da sm šla tko pozno spat.
Razlog za vstajanje je bil, da sva šle z mami kupiti obleke za prav posebno priložnost. Nakupile sva vse: hlače, majčke, reklček, torbico, salonarje, verižico in pa uhane. Vse to za njeno posebno priložnost, ki je trenutno ne bi izpostavila. Nisem ravno za nakupovanje vendar, ker me je prosila da grem z njo sem to z veseljem naredila. Veliko mi pomeni, da sem lahko v družbi starejših in lahko priznam, da se velikokrat bolje počutim kot v družbi mlajših. Mami mi je res vedno stala ob strani in mi pomagala prebroditi marsikatero težavo. Nikoli me ni bilo v družbi sram, da sem imela mami poleg mene, kljub temu da je 20 let starejša od mene. Ona je prava zaupnica in na nek način tudi moja najboljša prijateljica, ki verjame v mene in me spodbuja. Hvala mami! Veliko mamic pravzaprav ne zna svetovati hčerkam, ker jih ne razume. Mene je ona razumela in vedela je kaj hočem. Seveda so bili in verjetno bodo še kdaj manjši konflikti, vendar vem da kljub temu da mi ne bo povedala kar si želim slišati, vem da mi želi le najbolše v življenju. Take mamice potrebujemo na svetu :D.