nedelja, 6. maj 2012

Kar delaš naredi do konca

Kar delaš naredi do konca! - Dobro, ok do konca. Ampak kako vendar??? Toliko je interesnih dejavnosti danes, da se mi vrti v glavi. Uživam pa prav v vsaki zadevi, ki jo počnem. Želim si it na sprehod, skvačkat novo rutko za malega nadobudneža, narisat čudovito vrtnico in jo dati v okvir, oblikovat nakit, pomiti posodo, pripraviti naslednji teden za razgovor, uživati v glasbi, se posvetiti domačim, delati na vrtu ... pa kaj še, halo?? Kaj bi še radi počeli?? Ali človek zares nikoli nima dovolj dejavnosti?

Zadnje čase se pa resnično sprašujem ali ni dovolj da delaš eno delo in to dobro. Mislim, da počneš nešteto stvari ni dobra izbira. To lahko zmede ljudi, da delaš toliko stvari na enkrat. Je res, da si lahko v vseh teh pogledih tako natančen in dojemljiv v kolikor počneš toliko stvari. Rada uživam v naravi in se sprehajam, vendar tudi rada kvačkam, želela bi početi še nešteto stvari vendar na koncu še vedno ostane 24 ur. Ne moram v življenju vsega početi, lahko pa nekaj zadev samo poizkusim. Ali ni bolj pametno, da rečem, da občasno hodim v hribe, saj ne hodim vsak vikend. Torej kaj počnem vsak dan? Hm ... da pomislim, verjetno bo hobi, da grem pogledat svojo elektronsko pošto, poskrbim za svoje rastlinice na vrtu, balkonu in del gospodinjstva v svojem domu. Hm je res hobi o čemer pišem, ok, seveda vrtičkarstvo vsekakor pripišem k hobijem. Ampak pregledovanje pošte in gospodinjska opravila pa definitivno ne. Vendar to počnem z veseljem, ker vem da se trudim za naše skupno dobro in uživam v lepih trenutkih, ko vidiš, da osrečiš tako tudi druge.
Ko ljudje začnejo naštevati kaj vse počnejo v prostem času in pravijo, da hodijo na sprehode in da kvačkajo … itd me preprosto zmede. Ali res vse to počnejo vsak dan, ali pa vsaj dvakrat na teden … dvomim. Ljudje se zadnje čase samo bahajo koliko stvari počnejo namesto, da bi enkrat na teden namesto, da po kosilu zadremajo na kavču ob dobrem filmu, šli npr. na vrt in se nadihali svežega zraka (če ga je v Ljubljani sploh še kaj).
Pa sem prišla na okolje … bolje, da ne začnem pisati naprej … da ne pridem na izdelovanje raket (o katerih, mimo grede, nimam pojma). Za konec pa naj napišem, da je dobro stvari, ki se jih resno lotimo naredimo do konca. Ostalo pa pustimo kot zgrešeni poskus in jih poskušamo reševati v primeru, da nas na to opomni nekdo drug. Lahko noč!

Ni komentarjev: