Danes sem spoznala, da se ljudje preveč obremenjujemo s stvarmi, ki so nepomembne. Obremenjevanje pa privede do nesproščenega vzdušja. Vsaka priložnost, ki je ne izkoristimo je tako rekoč zaman. Trenutkov v katerih se počutimo srečni je malo, zato je le te treba ceniti in strmeti k temu, da bi jih doživeli ponovno. Postavila sem si načela, ki se jih kdaj pa kdaj nisem držala, pa mi ni bilo nikoli žal.
Ravno prejšnji teden pred izpitom me je klicala prijateljica. V tistem času sem se učila, zato sem jo na hitro odslovila oziroma ji povedala, da trenutno nimam časa. Namesto, da bi jo vprašala, kako je kaj, sem ji naštela vse stvari, ki sem jih takrat počela. Če bi se v tistem času posvetila njej bi bila ona vesela pa še jaz bi se bolje počutila, ker bi tako vedela kaj se z njo dogaja. Ponavadi v življenju pozabljam, da so stvari, ki se zgodijo le enkrat. Velikokrat bi bilo bolje posvečati čas ljudem, ki jih imamo radi in ki nas imajo radi.
Pravijo, da je vsak človek svoje sreče kovač, a to ni nujno ker nam velikokrat usodo krojijo tudi drugi. Hočemo ali nočemo, smo od drugih odvisni, čeprav se le redko tega zavedamo. Pozabljamo na ljudi, ki nam veliko pomenijo in zanemarjamo stvari, ki jih radi počnemo. Šele ob priložnosti, ko nekaj izgubimo, se začnemo zavedati, kako pomembno je bilo to za nas. Vsi smo krvavi pod kožo, delamo napake, se z njimi soočamo, se jim izognemo, jih rešujemo. Kdaj pa kdaj se počutim, da bi mogel dan imeti 48 ur in da bi izkoristila vse priložnosti, ki se mi ponujajo. Šla bi večkrat na sprehod, v kino, poslušala glasbo, se učila, delala, pomagala prijateljem, šla na obisk k stari mami in staremu atu, uredila zapiske, pobrisala prah po policah ...
Ljudje nismo z ničemer zadovoljni, kritiziramo, naredimo pa nič, da bi bilo bolje. Jaz nisem izjema, čeprav se na nek način trudim, da bi bilo bolje.
Ravno prejšnji teden pred izpitom me je klicala prijateljica. V tistem času sem se učila, zato sem jo na hitro odslovila oziroma ji povedala, da trenutno nimam časa. Namesto, da bi jo vprašala, kako je kaj, sem ji naštela vse stvari, ki sem jih takrat počela. Če bi se v tistem času posvetila njej bi bila ona vesela pa še jaz bi se bolje počutila, ker bi tako vedela kaj se z njo dogaja. Ponavadi v življenju pozabljam, da so stvari, ki se zgodijo le enkrat. Velikokrat bi bilo bolje posvečati čas ljudem, ki jih imamo radi in ki nas imajo radi.
Pravijo, da je vsak človek svoje sreče kovač, a to ni nujno ker nam velikokrat usodo krojijo tudi drugi. Hočemo ali nočemo, smo od drugih odvisni, čeprav se le redko tega zavedamo. Pozabljamo na ljudi, ki nam veliko pomenijo in zanemarjamo stvari, ki jih radi počnemo. Šele ob priložnosti, ko nekaj izgubimo, se začnemo zavedati, kako pomembno je bilo to za nas. Vsi smo krvavi pod kožo, delamo napake, se z njimi soočamo, se jim izognemo, jih rešujemo. Kdaj pa kdaj se počutim, da bi mogel dan imeti 48 ur in da bi izkoristila vse priložnosti, ki se mi ponujajo. Šla bi večkrat na sprehod, v kino, poslušala glasbo, se učila, delala, pomagala prijateljem, šla na obisk k stari mami in staremu atu, uredila zapiske, pobrisala prah po policah ...
Ljudje nismo z ničemer zadovoljni, kritiziramo, naredimo pa nič, da bi bilo bolje. Jaz nisem izjema, čeprav se na nek način trudim, da bi bilo bolje.
1 komentar:
Ja, ja, pa saj je res, ampak vseeno - ti lahko v 24 urah narediš primerljivo bistveno več kot so to lahko počeli ljudje samo 25 kaj šele 50 let nazaj. Za kuhanje porabiš manj časa, ker plin deluje hitreje kot recimo elektrika, kaj šele ognnjišče, telefon lahko daš na glas in z njim hodiš povsod in ti ni potrebno biti privezan na meter od aparata, vmes lahko počneš še nekatere rutinske zadeve, z avtom si v nekaj minutah v Ljubljani, itd, itd. Zaradi vseh teh možnosti je število stvari, ki jih dnevno narediš bistveno večje - in mi vedno hočemo še več. In obdobje izpitov je vedno tista zadeva, ki ločuje pridne od manj pridnih in če hočeš biti med pridnimi potem je takrat poleg učenja omejen nabor stvari, za katere imaš čas - potem pa pridejo npr. počitnice, ko se da nekatere stvari nadoknaditi. Aja, učenje je nemogoče časovno stisniti - za razliko od prej omenjenega kuhanja - ker ni odvisno od tehnologije ampak od naših umskih zmožnosti in te so bolj ali manj omejene ter nespremenljive v večini primerov.
Po drugi strani pa - poskusi nekaj časa hodit spat na način, da boš na 40 ur budnosti spala 8 ur - ne priporočam ;))
Objavite komentar