Kar delaš naredi do konca! - Dobro, ok do konca. Ampak kako
vendar??? Toliko je interesnih dejavnosti danes, da se mi vrti v glavi. Uživam
pa prav v vsaki zadevi, ki jo počnem. Želim si it na sprehod, skvačkat novo
rutko za malega nadobudneža, narisat čudovito vrtnico in jo dati v okvir,
oblikovat nakit, pomiti posodo, pripraviti naslednji teden za razgovor, uživati
v glasbi, se posvetiti domačim, delati na vrtu ... pa kaj še, halo?? Kaj bi še
radi počeli?? Ali človek zares nikoli nima dovolj dejavnosti?
Zadnje čase se pa resnično sprašujem ali ni dovolj da delaš
eno delo in to dobro. Mislim, da počneš nešteto stvari ni dobra izbira. To
lahko zmede ljudi, da delaš toliko stvari na enkrat. Je res, da si lahko v vseh
teh pogledih tako natančen in dojemljiv v kolikor počneš toliko stvari. Rada
uživam v naravi in se sprehajam, vendar tudi rada kvačkam, želela bi početi še
nešteto stvari vendar na koncu še vedno ostane 24 ur. Ne moram v življenju
vsega početi, lahko pa nekaj zadev samo poizkusim. Ali ni bolj pametno, da
rečem, da občasno hodim v hribe, saj ne hodim vsak vikend. Torej kaj počnem
vsak dan? Hm ... da pomislim, verjetno bo hobi, da grem pogledat svojo
elektronsko pošto, poskrbim za svoje rastlinice na vrtu, balkonu in del
gospodinjstva v svojem domu. Hm je res hobi o čemer pišem, ok, seveda
vrtičkarstvo vsekakor pripišem k hobijem. Ampak pregledovanje pošte in
gospodinjska opravila pa definitivno ne. Vendar to počnem z veseljem, ker vem
da se trudim za naše skupno dobro in uživam v lepih trenutkih, ko vidiš, da
osrečiš tako tudi druge.
Ko ljudje začnejo naštevati kaj vse počnejo v prostem času
in pravijo, da hodijo na sprehode in da kvačkajo … itd me preprosto zmede. Ali
res vse to počnejo vsak dan, ali pa vsaj dvakrat na teden … dvomim. Ljudje se
zadnje čase samo bahajo koliko stvari počnejo namesto, da bi enkrat na teden
namesto, da po kosilu zadremajo na kavču ob dobrem filmu, šli npr. na vrt in se
nadihali svežega zraka (če ga je v Ljubljani sploh še kaj).
Pa sem prišla na okolje … bolje, da ne začnem pisati naprej …
da ne pridem na izdelovanje raket (o katerih, mimo grede, nimam pojma). Za
konec pa naj napišem, da je dobro stvari, ki se jih resno lotimo naredimo do
konca. Ostalo pa pustimo kot zgrešeni poskus in jih poskušamo reševati v
primeru, da nas na to opomni nekdo drug. Lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar