Tinas' blog

Izdelava nakita ... uhani

2010-01-02T21:52:00.016+01:00

Veliko časa sem odlašala, da si nakupim "opremo" za izdelavo nakita in 6 mesecev nazaj sem si končno kupila celotno zalogo vseh (takrat) potrebnih pripomočkov za izdelavo nakita (predvsem uhanov). Vedno me je zanimala moda a nikoli se nisem spustila tako daleč, da bi kdaj kaj posebno velikega ustvarila sama. No seveda sem ustvarjala, risala, skicirala ampak nikoli nisem dejansko tega naredila v realnosti. Že davno sem skicirala obleke, čevlje, modne dodatke ... Tokrat sem nekatere celo spravila v realnost. In spodaj so moji prvi unikatni uhani - pa prosim ne bodite kritični. Želim pa si v prihodnosti, da bi uporabljala pri svojih izdelkih čim več naravnih materialov. Ampak to pomeni, da je potrebno kupiti pripomočke npr. za obdelavo lesa, kovine, kamna.
Moji prvi realizirani unikati

Že zelo, zelo dolgo ...

2009-12-11T14:35:00.004+01:00

... tako dolgo pa res še nikoli nisem odlašala, da napišem post. Tokrat bom skušala na kratko opisati kar do sedaj nisem - torej dve leti, ki sta minili kot bi mignil.

Letos je že 2 leto od kar nisem prižgala cigarete. Vsekakor ena pohvala in res že drugo leto zapored sem šla na Pohod okoli Ljubljane (33 kilometrov). Kako smo uživali!! Nepozabno je bilo, sploh če se imaš toliko za pogovrit. Prav ponosna sem nase in na vse zadeve, ki sem jih naredila v roku dveh let. Ponovno sem dojela to, kar mi starši nenehno pravijo, da kar si človek želi lahko doseže. Velikokrat že samoizpolnjujoča se napoved in ali v nekaj verjamemo da tisto pravo videnje ali bo zadeva uspela.

Pisanje bloga mi je veliko pripomoglo k moji diplomski nalogi, kjer sem sicer odkrivala Elektronsko poslovanje javne uprave in nima nobene veze z mojim blogom. Je pa vsekakor potrebno paziti na pravopisne in slovnične (ne)pravilnosti. Moram reči, da od kar ne pišem bloga, se mi je tudi pisanje zelo poslabšalo. Nekdo, ki pa trenutno bere moj dnevnik se pa zagotovo drži za glavo. Definitvno so stvari boljše a še vseeno ne najboljše. Ljudje se spreminjamo skozi leta in tako se tudi jaz. Predlanskem sem napisala diplomsko nalogo in se pol leta začela zanimati za uhane. Velikokrat sem si želela ustvarjati to pa nisem našla časa in ne volje, saj si nisem želela dovolj. Danes pa lahko rečem, da komaj čakam, da pridem domov in jih začnem plesti. Uživam v tem delu in me vsekakor poleg študija (ja .... še vedno študiram) zaposluje. O tem kakšni so moji izdelki, iz česa so, kakšne so moje zamisli in kaj si želim še ustvariti pa drugič ... upam, da ne bo trajalo predolgo. Srečno!!

Odgovor na povej svoje mnenje povej kdo si

2008-07-13T11:29:00.006+02:00

Odgovor sem dala v nov post, ker je dokaj velik.

ANONIMNEŽ: "no tina ;takole iz zapečka pisat in pricakovat mnenja in somisljenike utopisticno . na ulico kot pravis in tam dvignat glas to je ta pravo ; ali kdaj pomislis komu sluzi bloganje in sedenje pred racunalnikom ? prav temu o cemer ti in harry piseta amoak zmozna sta vec...."

Se opravičujem za pozen odgovor in lepo pozdravljam vaš komentar.

Strinjam se, da je pisanje mnenj brez veze dokler ne "stopiš skupaj" z množico ljudi. Vendar, ko si sam in dejansko nimaš moči, so tvoja mnenja vsekakor dobrodošla. Mnenje, ki bi se morda nekoč celo upoštevalo (vsaj moje) je zgolj pucanje možganov oziroma vlivanje moči drugim, ki imajo neko moč in lahko nekaj spremenijo. Pisanje bloga je kot dnevnik in priznam, da nima koristi dokler človek, ki piše blog nima moči.

Vendar ali ni ta država demokratična? Ali kdo sploh še omenja demokracijo - hm ... ali ni to v Ustavi Republike Slovenije? Kaj torej je demokracija? Sama definicija je dokaj enostavna in niti ne bi prešla v detajle, ker se mi zdi, da nisem noben teoretik demokracije in tudi ne vem vseh pojmov. Vendar vem, da je demokracija oblast v rokah ljudstva. Jaz se ne smatram za ljudstvo v kolikor nimam podpore več ljudi. Potrebno bi bilo združiti mnenja in kasneje dvigniti glas - organizirano, nepristrano, skupaj za nekaj (karkoli pač že) … Odgovor na to zakaj se trudim pisati blog in zakaj sedim za računalnikom je to, da mi kdaj res ne odgovarja kakšna nota države (današnje države) in nimam moči (morda moči ljudstva ali pa morda moči denarja) da bi kaj spremenila. Do takrat bom pa pisala blog - sama. Hm ... ne zdi se mi, da se z bloganjem ne da nič spremeniti. Menim da se da marsikaj, vendar je potrebno ljudi spodbuditi, da začnejo pisati o rečeh, ki se jim dogajajo v vsakdanjem življenju. Združevanje ljudi na določenih področjih, ki nas motijo pa bi bilo zelo zelo interesantno.

Zanimivo je samo, da nas ni že sama politika v to pripeljala - v združevanje namreč. Kot sem rekla se na samo politiko ne spoznam. Spoznam pa se na to, da mi gre rahlo na živce v kolikor moram hoditi nekam za brez veze. Tisti, dan ko sem pisala blog sem namreč iz socialne službe, ki mi ni dala otroških dodatkov, za katere sem bila več kot upravičena morala narediti vsaj 10 klicev in kasneje opraviti še dva razgovora - enega z notarjem in drugega s socialno delavko. Zakaj? Niti sama ne vem zakaj ... enostavno je bilo pač neživljenjsko. Zaradi nekega totalno spornega zakona je bilo potrebno čez dva zame sporna dogovora ... (kakšna dogovora raje ne povem). Vendar pa lahko rečem, da bi lahko bil zakon lepše in bolj življenjsko napisan. Torej zakaj moramo ljudje zadostiti zgolj birokraciji sami, saj bi le ta (birokracija) morala biti prisotna le tam kjer pomaga, ne pa tam kjer temu ne služi. Za povrh tega je pa najhuje to, da se ljudje ne vprašajo zakaj plačajo določen postopek in zakaj ga ne plača država sama. Smatram, da bi lahko situacijo rešila v enem dnevu, tako pa se je to vleklo kar 14 dni. Lahko samo rečem, da je »država« nora če misli sprejemati zakonodajo, ki je napisana tako, da se jo lahko razume na 1001 način, da je neživljenjska torej ni praktična in da te državni oderuhi oderejo vsepovsod kamor prideš, pa tudi če moraš plačati to zasebniku. Velikokrat naletim na oviro v praksi. Vendar kaj lahko proti temu naredim? - ZAENKRAT ničesar. Nimam moči narediti. Če pa bi imela moč pa želim tudi znanja, da mi to tudi uspe nekaj spremeniti na bolje.

Kaj narediš ko se izgubi pes

2008-05-12T08:26:00.006+02:00

Ko se je izgubila moja mala kokršpanjelka sem želela dati to v oglas, vendar se je prej našla nazaj. Prišla je domov vsa prestrašena in za njo je bil to še večji pekel kakor zame, kajti v noči se ji je moralo veliko zgoditi. Kljub temu pa sedaj vem zakaj se večina psov po tem ko ljudje oglašujejo na radiju ne najde. Tokrat sem videla, ko mi je ušla pred nekaj dnevi le za 3 ure in prišla domov vsa blatna. Velika razlika se skriva v tem, da ljudje ne vidijo nobene zlato-rumene barve, če je pes rjav od blatu. Logično ... to lahko vidite tudi na mojem posnetku. Bolj za hec kot za res sem jo tudi jaz slikala. Seveda po tem, tudi umila, saj je peska v stanovanju kjer je čistoča bolj kot ne zaželjena.

Preden se je izgubila je izgledala približno takole. Lepa sijoča dlaka!

Blatna Lucy :).

Le kdo bi vedel, da iščem zlato rumene barve kokršpanjelko? - Nihče, ker tukaj zgleda rjava :D. Po skoraj eni uri pranja je prišlo do rumenkaste dlake. Prej pa je tekla v potokih rjava barva.

Povej svoje mnenje, povej kdo si!

2008-05-08T11:16:00.002+02:00

Vedno bolj se zavedam, da smo (tudi jaz) kot pravi Cankar narod hlapcov. Trpimo za okrutnimi dejanji, ki jih izvaja današnja politika nad nami. Vsi to z veseljem gledamo in nekateri šušljamo v krogu družine, da to ni prav in drugo ni prav. Jaz pa pravim, da veliko kar se je do danes naredilo ni prav. Še ne dolgo nazaj sem govorila, da bodimo pridni in upoštevajmo navodila naših čudovitih voditeljev države - podredimo se jim, dokler ne pride neka zamenjava in spremeni. Tokrat mi je spodletelo. Ne moram se več klanjati ne da bi povedala svoje mnenje. Ne morem več držati besed samo za sebe. Zakaj? Prekipelo mi je, vedno bolj ko berem kaj sprejema naš parlament se mi vedno bolj dozdeva da so nori. Na politiko se res ne spoznam in kakor koli že se niti nočem. Zanima pa me kaj se dogaja z nami - državljani.

Dozdeva se mi, da se Slovenci v velik meri ne strinjamo s tekočo politiko, kaj šele sprejeto zakonodajo v zadnjem času (bolje da ne omenjam novega zakona, ki naj bi zmanjševal smrti na slovenskih cestah). Veliko šepetamo v ozkih krogih, ponavadi v krogu družine, da nekaj ni prav. A na dan z besedo le malo kdo pride. Zanima me samo kaj vam trenutno ni všeč v našem sistemu? Naj vas nekdo posluša, naj vas sliši nekdo. Pa saj ni tako grozno? - Ali pač? No pa še malo potrpimo, saj se bo kmalu kaj spremenilo?! - Ali pač ne?! Kaj pravite? Ali bi še malo počakali, preden bi prišli na dan z besedo?

Kako to da nekoga motijo taki problemi kot so z inflacijo in z zakonom ki je drastično povišal kazni za prometne prekrške o tem je pisal tudi Harry, ki je to prikazal na dosti lepši način. Nisem ravno državljanka, ki bi nekaj politično napihovala, bodimo pametni in pomagajmo tistim ki si sami ne morajo pomagati. Zakaj vedno nasrkajo tisti, ki imajo najmanj denarja in mi temu pravimo socialna država ... kaj je že to? Vprašanj je več odgovarjajte si sami. Ne pozabite pa, da sem tako jaz (prej tega nisem hotla dojeti) kot tudi vi odgovorni za svoje pravice in obveznosti.

Opazke in zgrešene metode odvajanja kajenja

2008-04-20T20:42:00.005+02:00

- Definitivno nekaj kar mi gre na živce.

- Nekaj kar ljudje dajejo z dobrim ali slabim namenom. Torej se zaradi njih bodisi dobro ali slabo počutimo.

Verjetno se sprašujete zakaj je to današnja tema. Naj povem, da me je ne dolgo nazaj nekdo ocenil, da sem se zredila - TO JE BILA OPAZKA. In če mi gre kaj na živce je to, da drugi opazijo moje odvečne kilograme in o tem glasno govorijo. Že tako ali tako jih prva opazim sama. Po prenehanju kajenja - ja priznam sem se zredila in priznam da se ne sekiram tako zaradi kilogramov kot zaradi svojih pljuč. Obožujem to, da še vedno ne kadim. No če povem po pravici se s kilogrami ubadam res veliko :) in ena opazka kot je to da sem se zredila me je res užalila (kljub temu da se zavedam resničnosti :)). Naredila sem res veliko k temu, da se ne bi zredila (kar se tiče telovadbe) in moram priznati da mi ni pomagalo oziroma mi še vedno ne pomaga. Hodim še vedno na pilates, hodila sm tudi v fitnes, s psičko ven tečt, ko nisem imela kaj početi itd. vsaka aktivnost je bila super. Toda tudi diplomsko nalogo sem morala pisati tko, da sem veliko časa tudi sedela in nabrala kilograme. Poleg tega pa sem res telovadila veliko več kot ponavadi (verjetno pa tudi podzavestno tudi jedla).

Iskala sem dobro rešitev da preneham tako veliko jesti in si naročila pri Cindi brezplačno zloženko z naslovom Opuščanje kajenja in vzdrževanje telesne teže. Torej če jo bi upoštevala bi bilo super in moram reči, da je zloženka pripomore k temu da se izogibamo preobilnih obrokov. Obe pomoči tako od Help-a kot tudi od Cindi spodbujata odvajanje z nikotinskimi žvečilkami in obliži. Vse to pa vsebuje tobak, kar še vedno pomeni zasvojenost z nikotinom. Nekateri ostanejo lahko celo odvisni od žvečilk ali pa obližev. Kar pa ni dobra pomoč za odvajanje kajenja. Strijam se da mora človek, ki je kadilec narediti prvi korak sam in prav tako mora ugasniti ZADNJO CIGARETO. Ne strinjam se tudi, da mora kadilec takoj prenehati, saj je lahko to kar velik šok za organizem. Nikakor pa se ne strinjam, da je potrebno za prenehanje uporabljati obliže ali druge pripomočke prepojene z nikotinom.

Prve ikre mojih skalark

2008-02-24T01:33:00.004+01:00

1. DAN

2. DAN

3. DAN
Iker že ni bilo več. Modri rogač jih je imel za malico po vsej verjetnosti.

Delovni dnevi

2008-02-23T11:59:00.002+01:00

Zakaj včasih nimam moči, da bi nadaljevala pisanje svoje diplomske naloge. Vedno bolj sem pri koncu vedno bolj me je strah kaj bom delala kasneje in kje za vraga bom. Poleg pisanja diplomske naloge kot vedno tudi delam - kelnarim. Odločila sem se da bom delala 17 dni na mesec, kljub temu pa se mi je zdelo preveč, saj sem ostale dni mogla doma pospravljati in res premalo časa sem imela za pisanje diplome (prebiranje knjig). Če si res česa želim je to, da bi diplomirala z odliko in tako začela z magisterijem. Delo dandanes ni težko najti. Tako hitro sem bila v poslu da tudi sama nisem mogla verjeti. Pišem namreč članke in sedaj bom probala revijo tudi tržiti. Pomen vsega mojega današnjega pisanja na blog je torej da povem kako je delo lahko dobiti.

Vedno bolj sem zaposlena in vedno manj mam časa zase, kar pomeni da imam vedno manj časa misliti na bedarije. Na te sem mislila zadnji mesec preveč, preveč me je vse skupaj prizadelo in ponavadi je potrebno v življenju dati veliko več skozi kot sem dala jaz. Ljudje enostavno ne vemo kaj bi radi oziroma to prepozno opazimo. V ljubezni je najhuje, da potrebuješ dva za to in ne samo enega. Najhuje je sprejeti poraz - ponovno mi ni uspelo. Najhuje je narediti nekaj dobronamerno pa druga oseba tega ne opazi oziroma niti noče. Sedaj vem, da je končno konec in da bo pač bolje tako da smo vsi srečni in zdravi. Poleg tega sem prej mislila tudi na eno bedarijo, ki se ji reče kajenje - minilo je že več kot en mesec ko nisem prižgala cigarete in na to sem zelo ponosna :D.

Moj današnji post pa bi rada zaključila z mislijo: "Vsi ljudje počnemo napake. Nekateri o njih govorijo a za popravek ne naredijo nič, drugi o tem ne govorijo naredijo pa vse zato da bi jih popravili." Vem da ta misel nima veze z zgornjim pisanjem a vseeno se mi je zdelo da jo moram napisati.

Pozabila sem odštevati ...

2008-01-29T23:16:00.001+01:00

Ne morem verjeti, da tako hitro mine. Minilo je namreč že 10 dni od kar nisem prižgala niti ene same cigarete. Priznam počutim se odlično! Sedaj delam pilates vaje vsak dan. Poleg tega sem bila danes tudi trikrat zunaj s svojo psičko Lucy. Nisva šle daleč a vseeno sva šle ven in uživale v naravi. Ponvadi se ne spravim na sprehod če res ni nujno, a danes sem imela res veliko energije in jo imam še vedno. Vsak dan se mi zdi lepši in vsak dan se počutim bolje. Tudi kašljam vedno manj, kljub temu pa imam še vedno bolj globok glas od odvajanja kajenja. Vem, da bo bolje, tudi glas se mi bo popravil. Še boljše se bom počutila in še boljše se bom imela - brez kajenja.

Danes sem tudi oddala dispozicijo za diplomsko nalogo, ki jo je profesor pregledal in mi poslal tako pozitiven komentar, da si tudi predstavljati nisem mogla. Bila sem namreč zelo vesela in hkrati šokirana, saj se prej popravljala seminarsko nalogo 5x. Tokrat mi je dispozicijo sprejel kot za šalo. Omenil je, da sem vsebinsko pravilno usmerjena pri tematiki in da moram delati le še tako naprej. Prav polepšal mi je dan :).

Jutri me čaka veliko obveznosti ... tako, bo spanje zelo pripomoglo k boljši delovni učinkovitosti. Gremo spat ! Lepo se imejte vsi in predvsem vam želim da NE KADITE!!!! UŽIVAJTE ŽIVLJENJE (za to pa ni potrebno kaditi).

Nekadilka ...6. dan

2008-01-26T19:47:00.000+01:00

Ne vem ali je narobe, da štejem dneve od kar sem nehala kaditi vendar mi to trenutno pomaga. Še najbolj pa mi je pomagala knjiga, ki mi jo je predlagal komnetator (museart) na moj post "Kako prenehati kaditi?". Knjigo KONČNO NEKADILCI je napisal Allen Carr in je super v primeru, da še vedno kadite in se bojite nehati. Jaz sem sedaj kljub temu, da sem že enkrat prej nehala (pa nisem prav verjela v to da sem nehala) dojela zdaj pač drugačno logiko prenehanja. Vedno manjkrat se mi dogaja, da pomislim na cigareto. Sedaj se učim reagirat na to (cigareto), da je to nekaj kar je ogabno in o čemer ni vredno razmišljati (kakor piše Carr). On pravi, vsaj kakor sem jaz dojela, da je prvo kar se moramo kadilci zavedati, da cigarete smrdijo, so ogabnega okusa, da ni nobenega zadovoljstva v tem da kadimo, da smo lahko še bolj srečni brez cigaret, manj smo neučakani, bolj smo lahko sproščeni ... itd. Nekaditi je prednost! Trenutno zaradi prehlada nekaterih prednosti ne čutim (še vedno namreč kašljam) verjamem pa, da jih bom po prehladu začela bolj čutiti.

Po tej knjigi sem dojela zakaj mi je pri prvem prenehanju spodletelo in to seveda obžalujem.

1. Mislila sem samo na to, da moram določen čas biti brez cigarete da lahko preneham oziroma da ne bom mislila na cigareto, nisem pa dojela, da bi mogla biti brez cigarete za vedno (saj le to pomeni da sem nekadilka!).
2. Ena cigareta na teden - napaka ... cela katastrofa je bila, da sem naredila največjo napako! Namesto, da bi totalno prenehala sem komaj čakala na eno tednesko cigareto. Vsakič znova pa sem se morala po tej cigareti odvajati od kajenja (kot bi ponovno mogla nehati kaditi).
3. Velika napaka je bila tudi, da sem mislila da me cigareta pomiri, osrečuje ... itd. - to me je namreč mučilo! Cigarete ne pomirjajo temveč povzročajo zasvojenost! Cigarete ne osrečujejo, nikoli namreč nisem z veseljem stekla ven iz lokala da bi prižgala cigareto! (prav nasprotno jezna sem bila nase ker sem kadila!).
4. Smo enkrat na teden sem si dovolila kaditi - NAPAKA!! Resnično uničevanje sebe in samospoštovanja.

Od danes naprej se počutim kot, da se ničemur ne odpovedujem temveč, da sem prav vesela, ker lahko normalno zadiham in tudi drugi ljudje lahko zadihajo normalno poleg mene. Počutim se odlično brez cigarete, kljub temu da v meni še vedno pravi nekaj da bi potrebovalo cigareto - vendar vem da je to glas, ki bo kmalu izginil! Počutim se odlično, ker vem, da sem lahko brez odvisnosti bolj srečna. Naj povem, da še nikoli nisem zdržala v knjižnici na enkrat 4 ure - danes sm zdržala toliko časa!

Avtor je našteval tudi prednosti nekajenja in naredil je tudi poglavje, ki mi bo za vedno ostalo v spominu. Naslov poglavja je PREDNOSTI KAJENJA - tu je avtor pustil prazen list (zakaj? ker dejansko prednosti kajenja ni!!!). Zdaj se samo sprašujem kako to, da tega nisem že prej dojela in občutila sama. Poleg tega sem naredila tudi plan oziroma načrt kako se obraniti notranjemu (bedastemu) glasu, ki me vabi na cigareto in vabilom drugih, ki pač ne spoštujejo moje odločitve o prenehanju (še slabše zaničujejo me). Ker ne kadim več si lahko rečem nekadilka - na kar sem pravzaprav ponosna in vesela, da ne bom nikoli več okusila tobaka (bljah)!

Včerajšnja nesreča pri delu

2008-01-25T17:49:00.000+01:00

Dandanes je tudi kelnarstvo lahko zelo težak poklic. Pravzaprav je težak poklic lahko vsak če ga ne opravljaš z veseljem. Jaz priznam, da sem vedno bolj že naveličana opravljati študentsko delo kot kelnarica. Vendar naletim na problem, da se mi ne splača hoditi v Ljubljano delat prek študentskega servisa, saj ne dobim povrnjenih stroškov za čas in stroške vožnje (ter malice).

S tem, da sem lansko leto imela nesrečo z vročo čokolado. Problem pa je bil, da mora ta vroča čokolada zavreti. Mehurčki oziroma kapljice vroče čokolade so kapnile na mojo dlan in mi jo poparile - zato sem ostala doma več kot teden dni ... saj z eno roko v gužvi nisem mogla delati. Včeraj pa se mi je zgodilo, nekaj zelo (vsaj zame) nenavadnega oziroma ni mi bilo več jasno kako je to mogoče. Pretakala sem cviček iz sodov pod pritiskom CO2 v litrce (flaše), ker je prišel dobavitelj teh sodov in me prosil če bi lahko vzel dva soda (en sod sem mogla izprazniti - in seveda vzela pet litric v katere sem natočila ostanek cvička). Ker se litrc (flaš) ne da zapreti s pokrovčkom sem se kasneje odločila, da jih pretočim v navadne flaše s pokrovčkom ter ga dam v hladilnik. Vse sem že naredila, na kar je prišlo zadnje opravilo - izpiranje litric z vodo in pa segrevanje da se uničijo bakterije. Segrevala sem seveda s paro in prišla do zadnje flaše, ki mi jo je nenavadno razneslo v roki. Vse lepo in prav če ne bi izpustila ostankov stekla iz roke. Takrat pa sem se urezala (seveda blizu predela, kjer sem se lansko leto tudi opekla z vročo čokolado). Nisem se sploh zavedala, da je možno da ti steklenica poči - niti malo nisem zakričala od strahu samo iz začudenja sem gledala v steklo. Sekundo po izpustu stekla pa je začela kri noro teči ... da ne govorim naprej (hihi). V tistem hipu sem prosilo eno izmed strank če mi pomaga najti prvo pomoč - in stranka je obupala šla je po svojo prvo pomoč, ki jo je imela v avtu. Kasneje sem izvedela da JE SPLOH NIMAMO!!! In kaj bi bilo v kolikor bi bila v lokalu sama?! Ne vem! Glede na to, da je strank dopoldne na tem koncu zelo malo bi bil lahko to kr velik problem. Problem bi lahko že bil, da sama ne bi mogla poklicati na pomoč v kolikor bi prišlo do resne ureznine - ta ni bila sicer velika rana je bolj majhna a vseeno sem se ravno s steklom v žilo. Ni pomena - važno je, da sem šefa kasneje vprašala če je kje prva pomoč. Vendar mi je odgovoril, da se mu to še ni zgodilo in da nikoli ni imel nobenih ureznin ali opeklin tko, da je do sedaj smatral, da pač prve pomoči ne potrebujemo v lokalu - KAKŠNA BEDARIJA!!! In sedaj si lahko predstavljam, da sem res varna v lokalu, sedaj nosim povoje in obliže vedno s seboj - danes pa sem stregla samo z eno roko v večini.

Ponovno "samostojna"

2008-01-24T18:27:00.001+01:00

Danes mi je avtomehanik popravil avto in ponovno sem "samostojna". Ponovno sem se lahko brez skrbi odpeljala v svoj topel domek (hvala avtomehaniku Bogdanu). Sicer je res, da danes nisem mogla it v knjižnico (strokovno knjižnico po literaturo za diplomo), saj sem morala še do avtomehanika z mami. Jutri na žalost tudi ne bom uspela it v knjižnico, saj imam pilates, ki mi pomaga pri hujšanju. Kolegica pa mi je iz splošne knjižnice prinesla knjigico od Alana Carrja (saj nisem vpisana v nobeno splošno knjižnico, saj je ne obiskujem). Problem v splošnih knjižnicah je da nimajo toliko strokovne literature in reveij zato se mi enostavno ne izplača za izposojo dveh knjig (ki jih maksimalno preberem na leto od splošnih knjig) dati 3.000 tolarjev. Strokovne literature sem letos res veliko prebrala in še jo bom mogla, zato je najbolje da grem na branje knjigice, ki mi jo je svetoval komentator dva dni nazaj.

Ko gre vse narobe

2008-01-23T22:28:00.000+01:00

Vstajanje mi gre vedno bolj na živce. Najhuje je, ko se prebudiš v jutro sam in na svoji desni strani zagledaš en kup bedastih plišastih medvedkov (prej jih namreč niti nisem opazila), ki se ti režijo že vse od kar jih imaš na omari. Ponovno sem ustala pol ure kasneje, saj se želim izogniti kavici (in cigaretom). Na mesto kave sem sedaj začela piti pravi čaj z mlekom in ugotovila da tudi to dobro dene na vse zgodaj. Malo kasneje sem odpeljala psa ven in nato odšla na delo ... bla bla bla ... VSE LEPO IN PRAV ... dokler ni ena izmed mojih strank ugotovila, da mi iz rezervoarja teče gorivo. In jaz se čudim zakaj moj mali avtič zadnje čase porabi toliko goriva?? Sedaj mi je postalo vse jasno (s tem, da sem se lepo zahvalila stranki, ki me je opozorila in ki je opazila napako na mojem avtu).

Hitro sem klicala avtomehanika vendar zaradi odhoda na smučanje ni mogel prevzeti avtek in sem poklicala še nekoga, ki je mehanik in rihta avto mami. Še domov nisem prišla sem že morala iti h mehaniku ... in ponovno kaj mislite ... ostala brez avta vsaj za en dan in jutri bom morala vsati vsaj eno uro prej zaradi tega, saj si moram oziroma sem prisiljena v to da vzamem mamin avto.

Joj ne smem pozabiti povedati ... 3 dni je minilo ... hihi (ja zaenkrat še štejem koliko dni nisem prižgala cigarete). Vsaj ena dobra novica ... in danes mi je HELP poslal sporočilo, da če je danes moj prvi dan brez cigarete lahko končno zadiham normalno (kr neki ... no zame je sicer že tri dni ampak ok ... me pa zanima kaj bojo napisal naprej). Moram povedati, da je bilo prvo sporočilo, ki so mi ga poslali dokaj spodbujajoče (vendar mislim, da se zaradi tega nihče ne bi odločil za prenehanje).

1. Sporočilo HELP-a:
"Zelo dobro, odločili ste se, da prenehate s kajenjem. To je začetek poti, zdaj se morate držati. Tina, želimo vam le reči - ZELO DOBRO. Kaj pa zdaj? Ko prenehate kaditi (tudi če se odločite za zdravljenje za preprečitev simptomov zaradi pomanjkanja nikotina), se vam bo čez dan ali zvečer morda še vedno pojavila sla po cigareti. Takšni občutki so običajno zelo kratkotrajni (eno ali dve minuti) in znebite se jih lahko dokaj preprosto. Predlagamo vam nekaj načinov, poiščete pa lahko tudi svoje trke in nasvete, kako si pomagati.
- Kako se znebiti sle po kajenju (namig št. 1)
Prvi predlog je, da se izogivate situacijam, ki bi vam lahko vzbujale slo po kajenju. Na primer, če o bičajno kadite, ko se najeste, lahko po jedi zapustite mizo ali pa cigareto nadomestite z žvečilnim gumijem ali bonbonom brez sladkorja. Ali če si običajno privoščite cigareto ob kavi, pijte manj kave, ali pa jo pijte v prostorih za nekadilce ... "

Moj komentar je sledeči: Za to sem se odločila že v sredo prejšnji teden, nehala sem v nedeljo. Začetek poti ... ja to je vedno najtežje ampak bomo zmogl. Nisem nobena izjema glede tega, da se mi celo sanja o cigaretih ... ker sem prenehala (prej se mi namreč ni). Imam tudi željo po cigareti in preživljam prvo odvajanje od cigarete s kašljanjem in pač takrat k mam "željo" po cigaretih se butnem dvakrat po buč in si rečem de dons nov nč tko kt naslednje dni (hihi ... šalo na stran). Pač tko kt vsak se more zment sam s seboj in si pač nekak dopovedat, da tega ne more dobit. Kljub temu da sem kadila samo 6 let mi gre odvajanje zelo težko naprej. Moram reči tudi to, da bom upoštevala komentatorja na predhodnjo temo, ki mi je svetoval eno izmed knjig za prenehanje kajenja, upam pa da dolgoročno pomaga. Helpovci mi prav zaprav niso pomagali s tem, da se moram izogibat kadilcem ... kako naj se izognem če sm pa kelnarca? - težka bo ... a ne nemogoča!
No sedaj je res da ne hodim s kadilci ven na cigareto in tud ne hodim jim krajšat cajt k kadijo. Kave pa kot že rečeno sploh ne pijem več zjutraj.

No nasveti tega HELP-a so morda uredu, vendar trenutno ne rabim vedet poleg prvega nasveta, da lahko končno zadiham (čeprav zaradi prehlada niti ne morem).

2. Sporočilo Help-a: Vdih svežega ... kisika; pravkar ste iz svojega krvnega obtoka odstranili ogljikov monoksid. ( to me danes niti slučajno ne zanima!)
Vsaj 24 ur brez kajenja in, kakor smo obljubili, že imamo dobre novice!
Presežek ogljikovega monoksida ste že odstranili iz telesa, zdaj pa lahko v celoti izkoristite kisik, ki ga dihate. Mnogi ljudje občutijo, da se jim po prenehanju kajenja izboljša dihanje in da se manj zadihajo (ko se vzpenjajo po stopnicah, na primer). Nekateri celo pravijo, da to občutijo dan za tem, ko prenehajo … Nič ne prekosi občutka pljuč, polnih kisika! Vztrajajte! - no mene vedno bolj neki tm boli ne pravim, da sm prej tok kadila sam mogoče mi je malo odpornost padla, ker sem pač prenehala kaditi (nima veze zakaj ... pač mau prehlajena).

Kako prenehati kaditi?

2008-01-22T22:22:00.000+01:00

Kako me ustavit, da preneham kaditi? Najbolje je, da stečeš do mene me primeš za rame in me nekako prevrneš na tla. Iz ust mi vzameš cigareto, ki sem jo želela pred petimi sekundami prižgati (če mi že prej ni padla iz ust) in jo zlomiš na pol. HIHI (get real)!!!

Danes mineva drugi dan brez cigarete in si ponovno (kot nazadnje, ko sem "prenehala") pravim, da mi bo ratalo. Za opustitev kajenja sem se odločila sicer en teden nazaj po zadnji pokajeni škatljici cigaret, ki jo je zmanjkalo v nedeljo. Se pravi danes je drugi dan, ko ne kadim in ne bom kadila :). Vse super in fajn ampak vsake toliko časa me vseeno nekaj prime, da potrebujem eno cigareto (sicer traja dve ali tri sekunde da si spravim to iz glave ampak danes sem to že neštetokrat naredila). Sedaj pa k bistvu - kako prenehati kaditi?? - to je namreč vprašanje, ki si ga zastavljam že vsaj pet let če ne že več. Ker sem nazadnje opustila kajenje avgusta 2007 za približno 2 meseca in kasneje začela ponovno kaditi se tokrat ne pustim kar tako. Poleg moje odločitve, da si resnično želim prenehati kaditi sem se odločila, da si poiščem pomoč pri prenehanju. Pomoč je sicer brezplačna in spodbude za opuščanje kajenja dobim vsak dan po mailu. Vem, da nekateri ljudje samo nehajo kaditi in jim to seveda uspe - meni v prvem poizkusu ni zato sem se odločila, da poiščem pomoč pri HELP in RESNIČNO PRENEHAM. Pač nekateri zmorejo brez pomoči, drugi potrebujemo malo več spodbude in prizadevanj za prenehanje - so pa tudi nekateri, ki pravijo da niso poiskali pomoč pa so jo. Vsemogoče se najde na tem ljubem svetu - jaz pa danes 2. dan brez cigarete. V kolikor ima kdo predlog kako prenehat kadit kar na plano ;).

Začetek leta ... veliko sproščanja in telovadbe

2008-01-02T12:19:00.000+01:00

Kako začeti novo leto 2008? Jaz sem ga začela v Atlantisu s savnami in razgibavanjem v vodi. Bilo je fenomenalno in sproščeno vzdušje. Ponovno sem uživala v savni in se sproščala v termalni vodi, ki deluje prav blagodejno na moje telo. Glede na to, da imam probleme s kožo je to ena izmed redkih stvari in "športov", ki mi res odgovarjajo. V slani vodi je res prijetno sploh če ni prevelike gneče. Užitek pa pokvari preveliko ljudi.

Obožujem mir in sproščeno vzdušje .... joj sploh bolje da ne razmišljam o razprodajah, ki bodo vsak čas. Ljudje smo nori, saj komaj čakamo na razprodaje in nekateri so celo še bolj nori, da kljub taki gneči še vedno hodijo v trgovine. V času "velikih popustov" me trgovine odvračajo, zato ponavadi hodim le tja redkokdaj oziroma samo takrat, ko je večina ljudi na dopustu.

Prejšnji teden oziroma v soboto sem šla na Roglo, kjer sem prvič okusila dokaj težak šport - tek na smučeh. Bilo je zabavno v družbi U. in še posebno zanimivo, ker sem samo enkrat padla oziroma se nisem vzdržala na smučeh. Še vedno pa me malo bolijo roke in noge. Ta šport je res težak v kolikor nimaš izoblikovanih mišic na mestih, ki jih za ta šport potrebuješ. Zaradi kondicije in treninga, ki mi ga primanjkuje pa sem se odločila, da bom za svoje telo naredila nekaj več (vsaj nekaj časa dokler me ta vnema ne bo minila :) ).

Kljub temu, da ni bilo veliko snega na našem koncu pa je prav lepo gledat naravo, ki je pokrita z ivjem. Na sprehodu z mojo psičko je opazovanje narave še lepše. Nekaj slikic iz sprehoda z mojo psičko Lucy ...

Vse iz okolice Horjula obveščam in najavljam telovadbo pilatesa

2007-12-31T11:14:00.000+01:00

Vsi, ki bi se radi razmigali in ste iz Horjula ali okolice Horjula vas obveščam, da Tina Hižar prireja pilates - telovadbo za oblikovanje in krepitev telesa. Z vadbo namreč vplivamo na izboljšanje telesne drže, povečanje gibljivosti in razvijamo sposobnost zavedanja lastnega telesa. Prav tako pa nam redni pilates trening prinaša: močnejšo hrbtno muskularo, kar preprečuje pojav bolečin v hrbtenici, postava bo bolj pokončna in vitka (izboljšanje telesne drže), gibalna telesa bodo mehkejša in naravnejša, poveča se gibljivost, anti-stres program, pomaga pri problemih s spanjem in stresom. Pilates zatrjuje, da po 10 urah vadbe čutiš spremembe, po 20 urah vidiš spremembe in po 40 urah vadbe pa imaš novo telo.

Za vadbo potrebujete tanjšo blazino oziroma armafleks in pa dobro voljo. Vadba bo potekala pod strokovnim vodstvom inštruktorice in kolegice Tine Hižar, ki je znana tudi kot bivša tekačica na smučeh in v gorskih tekih (bila je tudi v resničnostnem šovu Bar 2).

Ker je pilates zelo primeren tudi za ženske v zrelih letih, bo Tina ob zadostnem številu prijavljenih seniork, oblikovala tudi posebno skupino »ZLATA LETA« s poudarkom na vajah za hrbtenico.

PRIČETEK VADBE BO 7. JANUARJA 2008, V PONEDELJEK OD 19. DO 20. URE (1. SKUPINA) IN OD 20. DO 21. URE (2. SKUPINA) V DVORANI PRI OSNOVNI ŠOLI V HORJULU.

Začetni program vsebuje 10 vadbenih ur ... dalje po dogovoru. Cena za vadbo je zelo ugodna - približno 2,5 € na uro.

Za prijavo pokličite na 041/507-603 Zvoneta.

Jaz definitivno pridem ... ker vem da bo prijetno s koristnim ;).

Moji sostanovalci ...

2007-12-31T10:42:00.001+01:00

Od kar sem nazadnje pisala na blogu je minilo že kar nekaj časa. V teh dneh pa sem pridobila nove sostanovalce, ki jih je približno 40 če ne več. Se sprašujete kako imam lahko v stanovanju toliko sostanovalcev ... poglejte si slike in video pa vam bo jasno kot beli dan.

200 literški akvarij, ki sva ga imava z U.

Poleg 200 literškiga akvarija pa imam tudi 40 literški akvarij, ki sem ga postavila sama. Prav tako imam še vedno psičko Lucy. Poleg Lucy pa se nam je pridružila tudi mala psička Etka.

Psička Lucy

Psička Etka

Ko pade odpornost ...

2007-09-16T20:08:00.000+02:00

Danes sem porabila toliko robcev kot že 7 let ne. Kiham že od kar sem se prebudila in bolečine v glavi imam že od včeraj, ko sem bila v službi. Upam na to, da bo jutri bolje, saj imam spet delovni dan. Po vsej verjetnosti mi je padla odpornost oziroma sem čisto brez energije, da bi kaj pospravila ali naredila. Vse več je stresa in vedno bolj se počutim, da ne morem narediti vsega v koraku s časom. Danes sem kljub "bolezni" veliko naredila za seminarsko nalogo in pa šla na kosilo k mami.

Tablet ponavadi ne jem in bolezni prespim. Ko se počutim slabotno zlezem pod odejo in ko se zbudim ne čutim več bolečin. Prav presenetljivo, da je večina bolezni prav zaradi živčnost in pa vznemirjenost. V sedmem razredu se spomnem, da sem zaradi osmih angin bila več kot osem tednov doma. Vedno močnejše antibiotike sem dobivala in res na koncu mi nič ni pomagalo. V primeru, ko me je bolela glava, sem vzela dva Lekadola in še vedno me je bolela glava. Sedaj pa v primeru bolečin raje grem spat. Vzrok pa je v tem da se je moj imunski sistem navadil na mesečno oz. letno količno antibiotikov in po enem mesecu sem kmalu spet začutila bolečine v grlu. Dandanes ne jem tablet oziroma jih v veliki meri zavračam, saj smo ljudje ravno tako kot od alkohola, mamil, dela ipd. odvisni tudi od tablet. V primeru, ko se človekovo telo navadi na določeno mero tablet ponavadi poti navzdol ni temveč kvečjemu višje. Vedno več tablet pojemo in vedno več smo bolni. V sedmem razredu sem torej brez vednosti mami prespala angino. Prespala sem namreč prvi dan, drugi dan sem vstala ob 12 uri dopoldne, pojedla nisem ničesar oziroma res malo. Proti koncu bolečin pa sem spala tudi veliko vednar zdržala sem brez tablet. Sedaj lahko rečem, da se mi že dolgo ni pripetilo, da bi me nekaj tako bolelo, da bi mogla imeti zraven škatljico tablet. Za nadomestek imam sedaj čaje različnih vrst in okusov. Trenutno imam na zalogi zeleni čaj (pomaga pri dobrem počutju in pa skrbi za odpornost proti viruskom), meto (pomaga pri dihalih in pa zmanjšuje tudi glavobol - meni pomaga), planinski čaj (je bolj za vsakdan) in pa šipek (vsebuje vitamin C in pa provitamin A). Sicer pa kakšen čaj je dober za kaj si lahko preberete na internetni strani od Kolinske in pa na spletni strani med.over.net, na kateri natančno piše. Meni čaji pomagajo lahko se zgodi, da bodo tudi vam - namesto tablet.

V primeru, da me napade kašelj pa si naredim naravni sirup. Sicer ni tako dober kot kupljen vedar zakaj bi nekaj kupovala če ni potrebe. Ponavadi zavrem vodo in počakam 5 minut. Ko mine teh nekaj minut dodam nekaj origana in pokrijem posodico z vročo vodo za nekaj minutk. Nato pa odcedim origano in dodam veliko medu, tako da pride zelo gosto. Ko se ohladi na sobni temperaturi to pijem po 6-8 žlic na dan. Meni pomaga morda bo tudi vam.

Kaj mi manjka?

2007-09-14T23:52:00.000+02:00

Po pisanju izpitov in študiranju sem se končno odločila, da spet napišem kaj na svoj blog. Kaj vas zanima pa ne vem, tako da bom začela s svojim življenjem.

Vsak dan je isto še vedno popravljam eno od seminarskih nalog in delam kot natakarica. Ne vem, ali je pohvale ali graje vredno, delam že približno 6 let preko študentskega servisa in pač navadila sem se na tako občasno delo. Zadnje dni sem sem bila cele dneve od doma in včeraj ko sem prišla domov sem se usedla pred računalnik, da bi kaj napisala na blog, pa kot vidite nisem uspela. Raje sem pogledala mail in pa šla spat. Kljub temu, da kdaj delam do polnoči porabim moram zadnje čase čim prej vstati in da naredim še kaj za študij. Eno od seminarskih nalog že s kolegico delave približno pol leta, sedaj jo morave okvirno, kot že velikokrat povedano, popraviti in pa vpisati oceno.

Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, kaj vas na sploh na blogu pritegne in o čem radi berete. Komentarji so vedno dobrodošli.

Zadnji izpit

2007-09-05T15:52:00.000+02:00

Danes sem se začela učiti za zadnji izpit, ki ga nameravam narediti, seveda še v tem letu. Sistemi javnih prihodkov so mi ostali že od prvega semestra, saj mi je bil malce težji. Pri tem je potrebno poudariti, da nisem ravno dobra v pomnenju številk oziroma za to porabim veliko več časa kot nekdo drug. Pri tem predmetu pa je pomembno pomnenje davčnih stopenj. Kot vsi vemo, da se zakonodaja na področju davkov vsako leto spreminja, prav tako pa se moramo tudi mi študentje prilagajati spreminjanju davkov oziroma pomnenju le-teh. Ponavadi je problem to, da sprememba ne vpliva na nas študente temveč tudi na profesorja, ki tak predmet uči. Gradivo, ki smo ga dobili od profesorice je že zastarelo, zato je nam je pripravila popravke. Glede na to, da imamo v gradivu 18 poglavij je bilo od teh spremenjenih, vsaj v nekaterih delih, kar 11 pogavij. Študentje se lahko iz tega naučimo, da bo svet vedno bolj težil k spreminjanju, mi pa bomo strmeli k pomnenju le-tem spremembam.

Ne smem pozabiti tudi na seminarsko nalogo, ki jo moram s kolegico popraviti. Imava še nekaj ur dela, vsekakor pa mine hitro ob misli na čim boljšo oceno ozirom bolje rečeno uspeh.

Adi Smolar

2007-09-01T20:18:00.000+02:00

Adi Smolar je na območju Slovenije zelo znan in popularen. Njegove pesmi imajo namen in pa vsekakor vsebino. Danes sem poslušala njegove pesmi in res so dobre. Med njegovimi najboljšimi bi omenila:

- Ajajaj Slovenija,
- Bog ne daj da bi crknu televizor,
- Če boš odšla,
- Če svet prijazen bi postal,
- Daleč je za naju pomlad,
- Easy come easy go,
- Iluzije,
- J.C. Van Damme
- Jaz ne grem v šolo,
- Jaz sem izvisu,
- Kdo ima prav,
- Ko spregovoriš,
- Kongres pijancev,
- Kravata,
- Ljubezen, pesem in pijača,
- Ljudje pa pravijo,
- Ljubosumnež,
- Naš svet se pa vrti,
- Nekoč smo bili trije,
- Neprilagojen,
- Nič nisi vreden,
- Pa-pa,
- Po službi,
- Povprečnost,
- Preprosta ljubezen,
- Punčke mamine,
- Radi se imejte
- Se treba bo oženit,
- Sej te prime pa te mine,
- Stara čustva, dajte mir,
- Vroče hladno,
- Vroči telefon,
- Težko je priznat,
- Za srečo se pobrigaj sam,
- Zavod za zaposlovanje,
- Živele razlike ... pa še kaj bi se najdlo, predvsem pa res ima dobro glasbo.

Na Youtube sem našla tudi eno njegovih boljših pesmi z naslovom Prizor za zavesami.

Lucy v sliki in besedi (4)

2007-08-31T19:41:00.001+02:00

Pred kopanjem zgledam takole ;)

Še malo se popraskam in v akcijo.

Že dišim (po pasjem šamponu seveda ... fuj)

Zaradi dogodivščin (ki so otresanje in pa čohanje me je lastnica zavila v brisačo)

Še malo se popraskam ...

No čohanje je mimo gremoooo na sprehod.

Sam mal bom tačke odpočila

Nasilje v družinah

2007-08-31T19:07:00.000+02:00

Danes sem se odločila, da napišem več v zvezi z nasiljem nad ženskami, kljub temu da ni danes Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ženske so ponavadi žrtve nasilja, ker so šibkejše. Naša država pa zato naredi premalo ozirom vse se odvija zelo počasi, da bi se take ženske lahko hitro izločile iz okolja nasilja. Ženske, ki so žrtve nasilja so ponavadi predolgo v takem okolju in preveliko časa tarnajo ali se jim splača to narediti. Ponavadi se nasilje začne z majhno mero sovražnosti oziroma psihičnim nasiljem, ki se lahko stopnjuje vse dokler ne pride do fizičnega nasilja. Psihično nasilje ponavadi ne prepoznavamo oziroma ne moramo pridobiti dovolj dobrih dokazov, ostane neoprazno, saj ga ponavadi smatramo kot neke vrste lažji prepir med moškim in žensko. V primeru ko pa pride do fizičnega nasilja pa je to velikokrat tudi prepozno. Moramo izpostaviti, da so tudi nekateri moški izpostavljeni nasilju vendar pa je to še vedno v majhnem odstotku. Kar pa ne pomeni, da to ni vredno omembe.

Sprašujem se ali je lahko nasilje nad moškim tudi to, da je ženska na primer pomanjkljivo oblečena. Moški lahko doživljajo psihično nasilje prav tako kot ženske. Nekateri moški se lahko z menoj celo strinjajo, da jih pomankljivo oblečena dekleta motijo. Na primer delati v pisarni in imeti vsak dan pomanjkljivo oblečeno tajnico je lahko teror za moškega.

Dandanes je nasilje lahko nasilje opredelimo na različne načine in je seveda stvar interpretacije. Vsekakor pa lahko glede nasilja nad žensko in kaj to je podrobneje izveste na spletni strani Ženska svetovalnica. Za pomoč otrokom in ženskam, ki so žrtve nasilja pa se obrnite na Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Fizično, spolno, psihično in pa ekonomsko nasilje sem na kratko povzela iz predloga Zakona o preprečevenju nasilja v družini, ki je zakon v pripravi od 9. julija 2007. V njem je opredeljeno nasilje v družini, ki je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi proti družinskemu članu ne glede na njegovo starost in spol.

Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na nastale poškodbe. Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim žrtev nasprotuje, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerimi žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.

Vse štiri vrste nasilja so vsekakor ponavadi v povezavi enega in drugega. Ponavadi je ženska pod vplivom vsaj treh, ko že resno namerava oditi iz okolja, kjer se to nasilje dogaja.

Vic dneva (2)

2007-08-30T12:21:00.001+02:00

Od prijateljice sem dobila mail. Pa še kako je res ;) pri nekaterih.
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Žena peče jajca za zajtrk.

Nenadoma vdre v kuhinjo njen mož:

"Pazi. PAZI! Dodaj še malo olja! . . . Oh, Bog! Pečeš jih preveč naenkrat. . . . PREVEČ!! Obrni jih! ZDAJ JIH OBRNI!!! . . . Potrebuješ več olja. Joj! KJE bomo našli VEČ OLJA? ZAŽGALA se bodo! Pazi... PAZI! Rekel sem ti da PAZI!! NIKOLI me ne poslušaš, ko kuhaš! Nikoli!! . . . Obrni jih! Pohiti! . . . Si NORA? Si res TOTALNO znorela?? . . . Ne pozabi jih posoliti. Veš, da vedno pozabiš na sol. Posoli. POSOLI! POSOLI!!!"

Žena ga zaprepadeno gleda: "Pa kaj je s tabo? Misliš, da ne znam speči nekaj jajc?"

Mož mirno odgovori: "Ne, samo hotel sem ti pokazati, kako se počutim, ko vozim."
-------------------------------------------------------------------------------------------------

Si lahko zamislite, da bi vam nekdo to vsak dan govoril? Hehe ... jaz si ne morem.

Izpitno obdobje

2007-08-30T09:48:00.000+02:00

Ta teden imam vsako jutro, ko se zbudim pred seboj namesto časopisa ali drugih beriv, knjigo Temelji organizacije (napisal jo je Štefan Ivanko). Knjiga je študijsko gradivo in pa pomoč ob mojih skrajšanih zapiskih. Seveda zamujam z učenjem, vsaj kar se tiče tega, da bi lahko ta izpit imela že "pod kapo". Ampak ne dam se, včeraj sem prišla do konca petega poglavja, imam jih pa še pet. Predelana prva poglavja knjige so bila obsežnejša in zato upam, da bom lahko ostalo naredila kar danes. Pomnenje vsebine mi gre ponavadi dobro od rok sploh v primeru ko vsebino razumem. Študentje ponavadi delamo napako, ker veliko vemo, ne vemo pa zakaj oziroma bistvo vsebine katere vemo. Vse preveč učenja je na pamet in vse več študentov je mnenja, da se more naučiti nekaj do izpita nato pa takoj po preteku le tega takoj pozabit. Jaz v kolikor se učim se ponavadi učim iz večih virov. Tokrat večih virov ne potrebujem, ker je že sama knjiga sestavek večih virov.

Včeraj sem šla za razliko od preteklih dni na kavo v bar, kjer ponavadi delam. Povabila me je sodelavka, s katero sva se srčali, ko sem peljala mojo psičko Lucy na sprehod. Nič novega ni bilo, terasa je bila polna ljudi tako da sem komaj dobila sedež. Bila sem z družbo, s katero ponavadi klepetamo in se pogovarjamo o aktualnih temah, kot na primer o temah po svetu kot tudi o krajevnih temah. Za razliko od drugih dni se mi je zdelo kot da ne spadam tja. Zakaj? Razlog je verjetno v tem, da se veliko učim in da sem popolnoma še v tistem trenutku, ko me je nekdo nekaj vprašal, bila popolnoma odsotna. Z mislimi sem bila pri predmetu Organizacija in informatizacija delovnih procesov, zato sem kmalu poslovila. Bolje bo čez nekaj tednov, ko se bom rešila izpitov in spet več bila v družbi. Do takrat pa učenje, učenje, učenje ... Malo pretiravam, ker ni kruto temveč zanimivo. Upam samo, da mi bo uspelo narediti še ta izpit (in še en).

Stereotipi moških in žensk

2007-08-29T22:12:00.000+02:00

Moški in ženske v sodobnem svetu naj bi bili enakopravni. Enakopravnost pa se vidi v tem, da bi tako moški kot ženske gospodinili in prav tako moški kot ženske delali vsak dan pač svoj delovnik. Včasih je bilo, da so ženske ostajale doma z otroci in gospodinjile. Moški pa so delali po cele dneve v službi in preživljali družino. Gospodinjska opravila so na splošno bila stvar žensk, med tem ko moški so predvsem doma kosili travo, urejali okolico, opravljajo težka dela kot je okopavanje (vrtičkanje pa je bilo že stvar ženskih opravil), bolj naj bi bili nagnjeni tudi k popravilom in pa zidanju kot ženske. V tem pogledu smo ženske šibkejše kot moški, saj ne moramo delati težkih opravil. Moški dandanes sodeluje pri gospodinjstvu in prav tako tudi ženske delamo »moška dela«.

Zanimivi pa so stereotipi, ki jih imamo do posameznega spola. Ženska kuha, pomiva, lika, pere ... moški pride iz službe in gleda nogometno tekmo, pije pivo ... Seveda je teh stereotipov še veliko več, o tem si lahko ogledate tudi film, ki ga je naredil Bruno Bozzetto.

Živalski vrt

2007-08-26T00:36:00.000+02:00

Po vsaj 15 letih sem bila ponovno v živalskem vrtu v Ljubljani (ZOO Ljubljana). Bilo je super in mislim, da sva se s Harryem imela prečudovito. Tudi to popoldne nama je hitro minilo upam, da bo tako minilo tudi vam ob pregledovanju mojih slik.

Opice (mama opica in dva mladiča - eden je skrit)

Kenguru

Noj

Želvi

Papiga (na prvi pogled spominja na lokvanj)

Žirafi

Slon

Kozliček

Goski

Več slik najdete na MOJEM ALBUMU in pa blogu It's a wild world.

(Ne)sposobnost zagotavljanja nemotenega dostopa do interneta

2007-08-25T22:24:00.000+02:00

Še preden danes opišem petek, ko sem bila po vsaj 15ih letih ponovno v Ljubljanskem živalskem vrtu ... bom v negativno luč postavila SiOl in pa Telekom Slovenije. Vsak trud, da bi bila zadovoljna z njunimi storitvami je zaman. No mislim, da sem na SiOl že pošiljala pritožbe in pa tudi opozorila, da ne bom plačala celotni znesek položnice. Vse te prijave in izgubljanje živcev, ponavadi ravno med izpiti, ko je internet nujno potreben za dogovore s kolegi in kolegicami o določenih vprašanjih na izpitu, so zaman. Pojav napake mi javi točno v petek popoldne ali v soboto, kar pomeni da sem cel vikend brez povezave na internet. Danes sem bila, kljub temu da mi je možakar na SiOl-u zatrdil, da bom cel vikend brez interneta, po čudežu le 5 ur brez interneta. Že enkrat prej so mi popravljali napako, ki je bila v povezavi s centralo kar 3 tedne. Na kar sem se odločila, da napišem pritožbo in jo seveda napisala. Še v istem dnevu sem lahko bila povezana na internet. Zakaj se mi vsak dan tudi do 5x povezava z internetom sesuje in ponovno poveže - ne vem. Zakaj moram potem, skoraj vsak mesec klicati na SiOl in to ponavadi ravno v petek, soboto ali nedeljo, ko nihče ne dela oz. ko nihče ne more popraviti napake. Poleg interneta pa tudi telefonskih pogovorov v tistem času preko stacionarnega telefona, ki je priklopljen na modem ne moram imeti. In to nam ponuja Modri pakat (je res tako modri??? – za njih zagotovo, meni ne dela oni pa imajo od tega denar). Le sprašujem se lahko kolikokrat internetna povezava ni delala, ko mene ni bilo doma, pa bi vseeno morala - ZAKAJ? - Ker jo plačujem, seveda!!

Istega mišljenja so tudi nekateri drugi. Najhuje pa se mi zdi, ker Slovenija ne premore konkurence. Nekateri že imajo možnost, da so namesto na SiOl-u na T2, jaz te možnosti na žalost še nimam in verjetno je tudi še dolgo ne bom imela. Več o SiOl-u in Telekom-u lahko preberete na It's a wild world blogu, na temo Siol - Telekom - zakaj še vztrajam.

Govorjenje brez prestanka

2007-08-23T01:36:00.000+02:00

Moja ugotovitev včerajšnjega dne je, da včasih govorim brez prestanka. Zadnje leta res veliko govorim, pa ne vem zakaj, verjetno tudi zato ker se čez leta tudi nekaj naučimo, pridobimo določena znanja in se na nek način držimo svojih mnenj. Nekateri ljudje imajo pri govorjenju hrbtenico oziroma so odločni v svojih odločitvah in mnenjih. Drugi ljudje spadajo med ljudi, ki govorijo brez prestanka, povedo pa zelo malo s svojimi besedami. Tretji pa povedo zelo na kratko ampak s tem bistvo. Seveda so tu tudi tisti, ki veliko govorijo in s tem veliko povedo.

V najstniških letih sem bila tiha, nikoli si nisem upala nasprotovati drugemu mnenju, ko me je nekdo vprašal za mnenje o določeni zadevi sem raje pobegnila, videla sem stvari preveč subjektivno in na sploh sem imela slabo vest če sem imal drugačno mnenje od drugih. Bila sem v ozadju in bala sem se vsake kritike zato sem bila raje tiho. Danes je temu drugače, kritike se ne bojim več, ker se mi zdi to normalno, saj tako kot imajo vsake oči svojega malarja ima tudi vsak človek lahko svoje mnenje o določeni zadevi. Vsak se v neko zadevo bolj ali manj poglobi, dojame kakšno stvar bolj široko ali ožje in pa lahko o neki zadevi nekdo ve več drug manj.

Problem ni v tem, da ljudje preveč govorimo, vendar v tem da z besedami premalo povemo, da nas bi lahko drugi razumeli. Vskakujemo si v besedo, žal imam tudi jaz to slabo navado in se tistim, ki so bili kakorkoli prekinjeni iz moje strani iskreno opravičujem. V kolikor nekdo kritizira, mora dovolj dobro podpreti kritiko, da lahko kritiko sprejme človek, ki kritiko prejema. Nekateri si želijo izvedeti, kakšno mnenje imajo drugi glede določene zadeve, drugi bi raje umrli kot pa vedeli kritiko, ki leti na njih. Veliko ljudi ne razume sploh pojma kritike. Za kritiko moraš vedeti tudi to, da lahko kritiziramo tako pozitivno kot tudi negativno. Bodimo pošteni večinoma ste mislili, da je kritika tista, ki pomeni le slabo - pa temu ni tako. Na predavanjih sem se naučila, da je kritika dobra le v kolikor poudarimo tako pozitivno kot tudi negativno. Najlažje je kritizirati, podpreti kritiko z ugotovitvami pa je najtežje. Najbolj se kritike bojijo in se je na nek način branijo javne ustanove. Tisti, ki kritiko prejemajo (seveda podprto z ugotovitvami) so lahko zelo veseli, saj le tako vedo ali so na pravi poti. Tako menim tudi jaz. Z veseljem bi rada slišala kritiko na moje pisanje na blogu in prav zaradi tega ne delam cenzure na blogu, razen seveda tistim, ki preko mojega bloga želijo širiti reklame.

Za konec lahko povemo, da so dobri kritiki zelo izobraženi ljudje, ki ne mlatijo prazno slamo ali pa so samo pametnejši od ljudi, ki jih kritizirajo.

Vic dneva (1)

2007-08-19T18:06:00.000+02:00

Tole je pa eden tistih mailov, ki jih z veseljem delim z vami.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skupina moških se preoblači v telovadnici. Naenkrat pozvoni telefon na klopi in moški se oglasi na speakerphone. Vsi v sobi prisluhnejo:

Moški: "Halo"
Ženska: "Dragi, jaz sem. Si doma?"
Moški: "Ne."
Ženska: "Jaz sem tukaj v Pradi in sem našla prekrasen plašč. Ker je razprodaja je iz 1.000 znižan na 600 €. Saj nimaš nič proti, če si ga kupim?"
Moški: "Seveda ne draga, ti si ga kar privošči, da boš lepa zame."
Ženska: "Prav tako sem se ustavila pri Mercedesovem zastopniku kjer sem si ogledala nove modele za leto 2007. CLK 350 Coupe mi je prav posebej všeč."
Moški: "Koliko?"
Ženska: " 57.000€."
Moški: "OK, ampak za to ceno moraš domov pripeljat model s popolno opremo."
Ženska: "Super! Oh, še nekaj. Hiša, ki sva jo gledala lani je zopet naprodaj. Tokrat je cena 350.000€"
Moški: "Hmmm, ponudi jim 320.000, maksimum 340.000 . Več ne dava."
Ženska: "Super si! Love you! Se vidiva doma"
Moški: "Seveda draga, veš da si moje največje bogastvo, ljubčka."

Moški poklopi telefon. Ostali prisotni ga z občudovanjem gledajo.
Tip se nato nasmehne in vpraša: "Ej, čigav je tale telefon ?"
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zdaj se pa lahko nasmejete, če to ni bila vaša draga. Če je pa bila, potem naj vam bog pomaga.

Filozofija sveta (1)

2007-08-19T10:11:00.000+02:00

Danes sem na vse zgodaj zjutraj vstala. Skočila iz postelje in jo pospravila, za razliko od prejšnjega dne. Tudi danes sem si privoščila kavico ob kateri nisem skadila nobene cigarete. Nato sem začela pospravljati stanovanje in ugotovila, da bi za svoje življenje potrebovala veliko manj oblek, aparatur, kosov pohištva, zaves, kozarcev, krožnikov, flašk ... itd. Nenazadnje bi potrebovala namesto stotih oblek desetih oblek in namesto petih parov čevljev en par, namesto treh vrst glavnikov samo enega, namesto dveh računalnikov enega, namesto desetih omar v stanovanju bi lahko imela samo eno ... itd. Ugotovim lahko, da sem hud potrošnik, če se primerjam z nekom iz Kitajske, ki se vsak dan vozi v šolo, službo, trgovino ... s kolesom ali pa hodi peš. Vozim se z avtom in nikoli ne pomislim na to, da je v bistvu to velik strošek ampak ker poleg študija delam mi to ni problem. Lahko pa pomislim še na nekaj drugega, kar pa zna biti problem. Vedno se peljem sama, kljub temu da je avto registriran za pet oseb. Kljub temu pisanju bom še vedno vsak dan imela to kar imam sedaj. Saj se živi tak stil življenja, jaz pa kot ena oseba ne moram spremeniti mnenja 1.000.000.00... ljudi.

(Vir: http://img.rg.ru/img/content/11/95/00/kitajci.jpg)

Svet v malem

2007-08-17T15:20:00.000+02:00

Včeraj sem bila v Minimundusu in tudi prvič v Avstriji. Se vam zdi čudno? No meni se ne zdi, nikoli nisem šla še v Avstrijo, ki je sosednja država Slovenije in kot kaže nič nisem še zamudila, še imam čas nadoknaditi. Ker po svetu veliko ne potujem mi je bilo v Minimudusu res lepo si ogledovati katedrale, cerkve, gradove, hiše, plantaže ... ki jih v življenju nisem še videla tako od blizu kot tukaj in verjetno vsega tudi ne bom videla v živo. Ker so modeli v minimizirani obliki in ker nisem imela s seboj očal je bil to kar problem. No še dobro, da je bil usposobljen fotoaparat, da je dečko dobro slikal in da sem vse kar nisem videla v Minimundusu videla doma na računalniku. Tistim, ki še niste videli veliko "pomembnih" zgradb vam priporočam, da greste v Minimundus in plačate 12€, saj je vredno ogleda (sploh pa v dobri družbi).

Ena slikca Harry-a :) (hvala ker si dovolil, da na svojo stran dam tvojo slikco ;)).

Give me five :)

2007-08-12T12:32:00.000+02:00

Caci in Zvone :)

Zgodilo se je ...

2007-08-12T11:02:00.000+02:00

Bralcem mojega bloga in vsem tistim, ki ste po nekem naključju prišli na moj blog, lep pozrav. Danes me je zmotila zadeva oglaševanja, ko sem prispela na blog, da napišem nov post. Nekdo iz neke tuje države je pustil komentar samo za svojo reklamo, ki pa sem ga seveda hitro in temeljito izbrisala. Kaj je ljudem, da delajo reklamo na drugih spletnih straneh. Ne moti me če nekdo, ki komentira da doda tudi svojo spletno stran (to mi je dejansko še bolje, kajti le tako lahko vidim kakšno ima neko splošno mnenje in pa kdo je ta človek, ki komentira na moj post). Moti pa me komentar, ki ni komentar, ampak je dobesedno 100% samo oglaševanje neke zadeve, ki jo prodaja. Sicer če komentirate mi je super, ker tako vem kaj o neki zadevi menite vi in z veseljem vam bom odgovorila (pa če tudi malce kasneje, saj imam ponavadi veliko dela oz. me sploh ni doma).

Poleg tega oglaševalskega komentarja pa je danes že 4. dan brez cigarete in upam da mi bo uspelo prenehati. No kadila sem že dolgo časa (cca. 6 let) in to kar redno. Zanimivo je, da vsi vemo, da nam kajenje škoduje in da s tem ogrožamo sebe, druge ter naše potomce, a vendar veliko ljudi še kljub temu kadi. Kajenje nas spravi v zelo hudo odvisnost.

Premišljujem kako sem začela kaditi in kdaj sem prvič prižgala cigareto. Ugotovim lahko, da nimam pojma o tem kdaj je bilo prvič. Vem samo, da je to bilo v družbi in da sem takrat zelo zelo kašljala. Kadila sem zato, da sm lahko bila enaka družbi v kateri sem bila, če ne bi kadila bi bila izobčena (vsaj tako se mi je zdelo tedaj). Sedaj pa ugotavljam, da je tako lepo videti nekoga, ki ne kadi. Občudovanja so vredni in pa pohvale tisti, ki niso in ne bodo prižgali cigarete ter od cigaret ne bodo odvisni. Človek, ki preneha kaditi mora razčistiti v svoji glavi. Lahko ti drugi govorijo, nehaj kaditi, ampak to ne bo pomagalo. Nič ne pomaga, če se prepričuješ da potrebuješ cigareto, da če ne boš kadil da boš bolj živčen. No seveda jaz sedajle sem bolj živčna. Vse me hitro razjezi in malce ujezi, ampak ni pa to tako hudo. Mislila sem, da bo huje vendar preživljam odvajanje kar ok, zaenkrat. No jaz pravim, da kljub temu, da sem odložila cigareto šele 4 dni nazaj ali pa 3 dni, saj ni tako pomembno, bom nehala kaditi čez 6 let. Čez 6 let od danes bom lahko rekla, da sem prenehala bom kaditi, ko ne bom kupila niti ene škatljice cigaret, ko ne bom rekla nikomur naj mi da cigareto in ko bom res zdržala 6 let brez cigarete. Cigarete škodujejo meni in tebi, poleg tega pa se ponavadi zredimo, ko prenehamo kaditi tudi to ni ravno zdravo. Upam, da se ne bom preveč zredila oz. da bom še kaj izgubila na teži :). Res se pozna, da pojem veliko več kot ponavadi. Danes in včeraj, ko sem vstala sem prvo pomislila na hrano in seveda kavico. Zajtrka ponavadi sploh ne jem, kavice se pa ne bom odvadla do tedaj, ko imam normalni krvni pritisk. Včeraj sem takoj po kavici odšla z mojo psičko Lucy na sprehod, kjer sem ponovno metala jabolke, da se je le-ta utrudila in da ko sem v službi ne mislil na traparije (grizenje čevljev, lulanje po sobi ...). Ob prihodu domov sem stari mami pomagala nekaj stvari odnesti iz spodnjega dela hiše v zgornji del. Takoj zatem sem odšla na wc, ker imamo novega mačkona, saj se ga bojimo imeti v sobi na tepihu, ker še ni navajen na umetni pesek oz. kupljeni pesek. S staro mamo sva mu malo kasneje dale piti mleko in pa pripravile sva mu brikete in pa meso iz konzerve (joooj je razvajen ta mačkon). Mačkov res ne maram, ker jih imajo pri sosedu dovolj in pač sem, od kar imam Lucy, pristašica psov. No imeli smo tudi mucko z imenom Lucky (Srečka), klicali pa smo jo Caci. Ta Caconderka je bila kot kužek, dala je tačko in jedla je na stolu, bila je pridna in pa prijazna mačka. Ko je bila majhna je bila ljubka in zelo igriva, ponavadi sva se igrale z volno. Vsi smo jo vzljubili in jo imeli radi. En mesec nazaj ali dva pa je Caca neznano kam izginila. Ni je bilo več nazaj. Stara mama je bila žalostna tako kot vsi, vendar pa je bila stari mami Caci kot otroček, vedno je lepo poskrbela za njo in jo nahranila in pa peljala ven itd. Sedaj naj bi bil nadomestek ta mačkon (niti slučajno!!). Še stari ata, ki prej ni imel rad živali (po pripovedovanju mami in stricov) je Caci in pa Lucy vzljubil ter ju je imel rad.

Slika Caci in mene :).

Včeraj sem poleg hranjenja mačkona Tačkona in pa moje psičke Lucilde pomila in pospravila posodo ter za spremembo tudi posteljo. Šla sem v službo, kjer je bilo za razliko od prejšnjih dni veliko ljudi (izgleda da so vsi prišli iz dopusta). Tudi včeraj in pa po sprejetju novega kadilskega zakona so bili vsi stoli zasedeni zunaj. Notri v lokalu pa sem samevala ob gledanju televizije, ki je doma že kar 3 mesece ali 4 niti prižgala nisem.

Vic dneva

2007-08-10T01:17:00.000+02:00

Nekadilec sedi na terasi lokala, zravn njega pa kadilec.
Kadilec: Ste morda nekadilec?
Nekadilec: Da!
Kadilec: Oprostite motite moj užitek ob vdihovanju cigaretnega dima, ali lahko zapustite teraso in greste v prostor za nekadilce (v lokal).

Tudi starši so kdaj potrebni dopusta

2007-08-09T23:27:00.000+02:00

Danes je bil res nori dan. Ob 16. uri se na vratih prikažeta moje dva. Kar na enkrat sta se odločila, da bosta zapustila Slovenijo za 14 dni in odpotovala v Slavonijo za tri oz. štiri dni nato pa naprej. No in jaz ju samo poslušam in občudujem. Rečeta mi, da ne smem pozabiti na novega mačka, ki je pri stari mami in da ne smem pozabiti na zalivanje vrta in rož. Svojo psičko pa naj tudi kdaj k stari mami pripeljem, ker jo ima le-ta zelo rada. Mamo moram vsak dan obiskati in biti čim več z njo. Vse lepo in prav glede tega, kaj moram narediti. Ni pa mi jasno ali sta moje dva v drugi puberteti (da se kar na enkrat pripravita in gresta nekam) ali pa jaz nisem več tako mlada (wtf).

Vse mora biti pod kontrolo, ko njiju ni doma (ponavadi mi zaupata veliko) in tudi kadar mene ni doma onedva poskrbita za mojo psičko, da je vedno sita in da ji je toplo. Še tako kot se mi čudno zdi, da sta se kar na enkrat odločila iti na dopust, pravzaprav ni tako čudno. Mami dela cele dneve in nima časa misliti niti nase. Vsak dan od ponedeljka do petka ima službo minimalno 8 ur na dan, če ne še več. Tudi nadure dela veliko. Potem ko oba starša prideta domov pripravita kosilo in pospravita stanovanje. Mami vsak teden vsaj enkrat posesa celo stanovanje, pomije celo stanovanje, opere en pralni stroj oblek, zlika en pralni stroj oblek, pomaga pri opravilih, ki jih stara mama ne zmore več ... itd. No ko vidim iz te perspektive mi je jasno, da se jima mora že malo mešati od dela in hvala bogu da sta šla na dopust. Mislim, da ga tudi jaz potrebujem, saj živim ločeno od staršev in sama skrbim za pranje oblek in pomivanje ... itd. nisem pa še samostojna, saj še študiram.

Središče Prage --> Every day I love you

2007-08-06T14:25:00.000+02:00

Novembra (2006) sem šla v Prago in od tam prinesla domov kar nekaj lepih razglednic, en kristalček in pa polno slik. Slike so objavljene v mojem albumu oz. na drugi spletni strani, ki je pretežno namenjena objavljanju slik. Kar nekaj dobro narejenih slik pa sem videla tudi na spletni strani agencije Collegium pod naslovom Mestni utrip.

Nekaj časa nazaj pa sem poslušala eno pesmico z naslovom Every day I love you, ki so jo je pela skupina Boyzone. Pesmica je zelo lepa, še lepše pa je bilo videti videospot, ki so ga posneli v središču Prage. Tako lepo je iti kam kot turist, že kar malo pogrešam, pa četudi sem bila ravno prejšnji teden na Bledu :).

Lucy v sliki in besedi (3)

2007-08-06T12:33:00.000+02:00

Lucy uživa ob spehodih kot vsak pes, za razliko pa tudi v valanju in lovljenju jabolk. Jabolka, ki padejo dol iz drevesa so prav pripravna za tek. Vržem ji jabolko, ki ga ulovi in mi ga prinese pod pogojem, da ji pokažem drugega ... itd. vse dokler ne omaga in se začne valati po tleh.

Valanje po tleh ...

Valanje po tleh drugič ...

Joooj kok paše ...

Valanje četrtič ... to počnem najraje, kadar se tik izpod tuša.

Ko sem mokra pa res uživam, da grem mal v stik z zemljo :).

Uživanje v travi :D.

Lajanje dokler mi ne zmanjka sape.

Delo natakarice ali natakarja danes

2007-08-05T18:02:00.000+02:00

Danes je začel veljati strožji kadilski zakon in posledično tudi način dela natakarjev in natakaric. Prav zanimivo je bilo, ko so me nekateri spraševali ali je to res da se sedaj res ne sme kaditi v baru. Tako kot je za Kebrov zakon tudi je za ta zakon nekaj prednosti in tudi slabosti. Prednosti je pravzaprav veliko in sva jih s sodelavko celo malo predebaterali. Ona namreč ne kadi in je povedala, da bo danes z veseljem delala, ker domov ne bo prišla kot prekajeni pršut. Njena oblačila so zakajena, kar pa pomeni, da jih mora vsak dan po delu zamenjati. Poleg tega ji tudi lasje ne bodo smrdeli po tobaku in jih ji zato ne bo potrebno oprati. Zjutraj je v lokalu ne bo več pričakalo polno ogorkov na tleh. Res je, da je sedaj veliko več dela zunaj in da je potrebno več hoje do miz ampak vse zaradi zdravja in zato da si lahko po delu utrujen. Prav zanimivo se mi je zdelo in po drugi strani super danes, ker ni bilo več strank za šankom kjer bi mi pihale dim v obraz med tem, ko pomivam kozarce. Ta zakon se mi zdi super in mislim da bo po zaslugi le tega marsikdo prenehal kaditi ali pa vsaj zmanjšal. Prav tako pa bo ta zakon prispeval k zmanjšanju stroškov beljenja zidov vsako leto, ker so le ti zaradi cigaret rumeni.

Kadilski zakon pa ima tudi slabosti, kot je diskriminacija kadilcev, saj so izolirani od nekadilcev in nekadilcem dajemo prednost. Po eni strani se strinjam s tem, vendar ne v pogledu diskriminacije zaposlovanja kadilcev, ki je v Evropi celo dovoljena. Delodajalec se lahko odloči, da ne zaposli brezposelnega če ta kadi. Mislim, da se na delovnem mestu res ne sme kaditi, vendar pa tu ne bi smela biti dovoljena diskriminacija kadilcev (samo zato ker kadijo). Najhuje se mi zdi pa to, da moramo biti natakariji dandanes psihologi, sociologi, inšpektorji in policaji. Kdaj pa pride na vrsto tisto pomembno da smo natakarji pač natakarji?! Zakon je najlažje napisati.

(Vir: http://www.prenehaj-kaditi.si/znak.jpg)

Moj dan se začne ... ob kavici

2007-08-05T00:14:00.000+02:00

Moj dan se začne ponavadi ob 7 uri zjutraj. Kdaj pa kdaj tudi prej npr. ob 5 ali 6 uri zjutraj, pa tudi kasneje npr. ob 12 uri (vse je odvisno od tega koliko časa sem ponoči pokonci). Minimalno pa za spanje porabim 6 ur na dan. Tako lepo se je prebuditi ko še vsi spijo in ti nihče ne vošči na ves glas "dobro jutro!!!". Vedno se začne dan ob dobri kavici. Ko sem doma si vedno privoščim kavo Franch, v primeru ko delam pa pijem Bar 2000. Najraje pijem prvo kavo doma, ker si jo lahko skuham po svoje in zato, ker jo v miru lahko popijem. Vsak dan jo pijem iz šalčke, ki sta mi jo podarili dve prijateljici za moj 14 rojstni dan. V tistem času še nisem pila kavice vendar pa je bila šalčka pripravna tudi za kakav ali pa čaj.

Ena slikca moje šalčke:

In kot vsak dan bom tudi jutri dan začela z dobro ali pa malo manj dobro kavico :)

Trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabila in Bled

2007-08-03T11:50:00.000+02:00

V življenju so trenutki, ki jih bom pomnila, pozabila ali želela pozabiti. So stvari, ki jih pomnem vsak dan in družina mi daje v vsakem trenutku vzor (pa čeprav kdaj slab kdaj dober). Vsak ima napake in tudi jaz jih imam. Vsak naredi kdaj pa kdaj nekaj narobe in to je tisto zaradi česar se začnemo zavedati, da je trenutek ki ga preživimo z nekom ljubljenim tako dragocen da se ga ne da primerati z drugimi trenutki. Ljudje smo polni mask za katerimi se skrivamo, na vzven se delamo močne in pogumne v srcu pa smo lahko tako šibki ob določenih dogodkih. Vsak na različne dogodke različno reagira, prav tako tudi jaz. Zapomnila sem si, da je življenje polno razočaranj vendar živim za tiste trenutke sreče, ki mi življenje polepšajo. Težko si predstavljam življenje brez trenutkov nesreče, saj me le to lahko dela močno, vztrajno, pogumno... V življenju morajo biti kdaj pa kdaj tudi slabi trenutki, da tiste ki so dobri bolj cenimo. V zvezi s tem sem pisala tudi v zgodbici, ki mi jo je nekdo poslal na internet in ji lahko dam ime Zgodba o metulju (ker imena poprej ni imela).

Včeraj sem bila na Bledu. Bilo je prečudovito in šla sem tja zato, da bi ne bi tako mislila na slabe trenutke v življenju in zato, da bi se bolje počutila. Življenje je kdaj pa kdaj potrebno začeti na novo. Bled je res lep in uživam ob pogledu na cerkvico in pa jezero. Res vedno se imam na tu lepo in pa pozabim na trenutke, ki me delajo žalostno in se spomnim na tiste lepe in ob tem uživam.

Slike iz Bleda 02.08.2007 (Bled poleti):

Slike iz Bleda 27.01.2007 (Bled pozimi):

Lucy v sliki in besedi (2)

2007-07-30T21:33:00.000+02:00

Na povodcu sem že, samo še za ven čakam!!! Dejmo mal hitrej, kdo se javi da me pelje ven?! :)

Zzzzzzzz (Mala zaspanka, v mojem naročju)

Ko sem bila majhna sem dala prostor vsakič, ko je Tinkara imela v rokah fotoaparat. Zdaj ko sem velika mi gre to že počasi na živčke.

Njamsi ovčke so pa vedno v akciji oziroma jaz z njim ... ne maram jih.

Enga lupčka za adijo potem pa gremo domov.

Zzzzzz (brez besed).

Včeraj, danes, jutri :)

2007-07-28T12:56:00.000+02:00

Včeraj sem bila na Kranjski noči (oz. Kranj Fest), kjer so bili Siddharta in pa Pero Lovšin. Na Siddharto nisem šla, ker sem se zaklepetala s Herryem.. Mogoče mi je danes malce žal, da nisem šla poslušat Siddharto vendar je tudi Pero Lovšin bil super. Vsak dan res ne poslušam rocka ali punka vendar me je navdihnil, da ga bom večkrat. Nisem zahtevna glede glasbe, prilagodim se lahko vsaki družbi (no seveda so tudi izjeme, s katerimi ne bi mogla iti na rock ali punk). Ker pa sem imela dobro družbo je bilo prav super. Marsikdo gre na take koncerte ne samo poslušat izvajalce ampak predvsem zato da spozna nove ljudi in da uživa v družbi. Nekateri pa hodijo na take koncerte tudi zaradi tega, da imajo izgovor za pitje. Meni pitje ni žur, žur je nekaj popolnoma drugega. Jaz si ga osebno lahko ustvarim lahko tudi s sokovi (z plastenko vode namesto piva ali vina) in pa dobro glasbo. Vem, da se na koncertih popije veliko piva, ki ga dobiš v plastičnih kozarcih, vendar pa se mi je pojavilo vprašanje kam odlagati plastične kozarce? Kje so koši za smeti? Jaz v tistem navalu ljudi nisem opazila niti enega koša? Ali ni lažje postaviti en kamniti smetnjak in ga sprazniti ko je le-ta poln, kot pa da ljudje dejansko morajo metati smeti na tla. Organizatorji se zato prav nič ne smejo čuditi zakaj imajo tako veliko dela z pospravljanjem in pometanjem. To me sicer na takih prireditvah malce moti, ker ni mesta kjer bi lahko stopil brez da pogledaš na tla za kakšnim plastičnim kozarcem ali ogorkom cigarete.
Pero Lovšin je definitivno dal vse od sebe, da je ogrel ljudi. Še jaz, ki sem ga le redkokdaj poslušala (razen po radiju) sem pela in uživala ob njegovi glasbi. Splačalo se mi je iti v Kranj in seveda tudi splačalo se mi je priti domov okoli četrte ure zjutraj, kljub temu da bom mogla danes delati in da sem mogla vstati zgodaj (kar ob devetih) glede na to da sm šla tko pozno spat.
Razlog za vstajanje je bil, da sva šle z mami kupiti obleke za prav posebno priložnost. Nakupile sva vse: hlače, majčke, reklček, torbico, salonarje, verižico in pa uhane. Vse to za njeno posebno priložnost, ki je trenutno ne bi izpostavila. Nisem ravno za nakupovanje vendar, ker me je prosila da grem z njo sem to z veseljem naredila. Veliko mi pomeni, da sem lahko v družbi starejših in lahko priznam, da se velikokrat bolje počutim kot v družbi mlajših. Mami mi je res vedno stala ob strani in mi pomagala prebroditi marsikatero težavo. Nikoli me ni bilo v družbi sram, da sem imela mami poleg mene, kljub temu da je 20 let starejša od mene. Ona je prava zaupnica in na nek način tudi moja najboljša prijateljica, ki verjame v mene in me spodbuja. Hvala mami! Veliko mamic pravzaprav ne zna svetovati hčerkam, ker jih ne razume. Mene je ona razumela in vedela je kaj hočem. Seveda so bili in verjetno bodo še kdaj manjši konflikti, vendar vem da kljub temu da mi ne bo povedala kar si želim slišati, vem da mi želi le najbolše v življenju. Take mamice potrebujemo na svetu :D.

Lucy v sliki in besedi (1)

2007-07-27T19:02:00.000+02:00

Taka zgledam po plavanju v sosedovem ribniku :D.

Joooj me srbi ;).

Sigurno, bo padlo kaj iz mize ... no sej sm pridna kdaj bo večerja.

Po dolgem sprehodu in podenju za jabolkami se je pa res fino malo usest.

Uff, a že gremo vn? Pa sej še ni ura 7 zjutraj :).

Kje spimo? - V naročju seveda !

Tole je pa moj najljubši položaj v katerem zaspim in se prebudim.

Zakomplicirane ženske

2007-07-25T15:21:00.000+02:00

Ženske smo res ena zakomplicirana bitja. No, ne vem za vse, jaz pa prav zagotovo sem kdaj pa kdaj. Zadnje čase vem, da sem prav muhasta. Še sama ne vem kaj bi rada in na kakšen način bi kakšno stvar uredila. Kdaj pa kdaj se mi zdi, da se niti sama ne poznam in potem druge sprašujem kakšna sem oziroma kako se počutijo z mano. Logično je, da če sama sebe ne poznam in ne vem kaj bi rada potem tudi drugi ne vedo. Enkrat sem dobila e-mail, ki je prav govorica žensk. In se v veliki meri kar strinjam - naredila sta jo pa Slon in sadež. Naslov je damščina in že vse to pove, kako smo ženske zakomplicirane če imamo že svoj jezik :).

Dobila sem tudi en e-mail, ko ena izmed žensk pravi nekaj. Kar je citirano iz e-maila bo v drugačni barvi kot moji komentarji zravn.

Največ je takih ki sploh ne držijo oz. samo delno držijo:

KO ŽENSKA REČE NE JE TO NE
- Ne vem za druge vendar pri meni to zagotovo ni tako. Obstaja en NE!!! (ki pomeni - leave me alone) in en NE (ponavad se smejem zravn) ki je pač dej nehaj no (ki pomeni - do it more).

UŠESA SO ZATO, DA POSLUŠAJO, TORAJ POSLUŠAJTE TUDI ŽENSKO, MARSIKDAJ VAM BO POVEDALA KAJ PAMETNEGA!
- Je res marsikdaj, velikrat pa tud ne ... spadam v to skupino žensk k velik govori in če bi me moški mogu non stop poslušat bi bil zdele že na poti v psihiatrično bolnišnico. Ne sej ni tok hudo sam pač velikrat mamo ženske problem, da velik govorimo, povemo pa dejansko zlo malo.

ČE MOŠKIM DAJAMO NAPOTKE JE TO ZATO KER BI SE SICER IZGUBILI
- No ponovno morm rečt, da to ni res. Verjetno napotke ženske dajemo prav tako kot moški, vendar pa je odvisno od tega kaj nam oseba pomeni. Tko da jaz priznam, da če nekomu dajem napotke mu želim pomagat ali pa ga hočem mal spremenit (kruto ampak realno).

ČE REČETA, DA PRIDETE, POTEM TUDI PRIDITE! ČE PA NE MORATE, PA TO VSAJ SPOROČITE. NIMAMO 24 UR SAMO ZATO, DA ČAKAMO NA VAS. - AJA MOBITELI SO ZATO, DA LAHKO POKLIČETE (TUDI NAZAJ ČE SE NE OGLASITE).
- No glede tega, da se sekiramo če čakamo moške doma ni panike. Vsaj jaz to mirno prenašam, ker lahko delam vmes kar me veseli ali pa počnem nekaj kar na primer tisti dan še nism naredila. Drugače je pa to, da recimo zamujate. No sej smo ženske isto in ponavadi kdaj pa kdaj tudi še hujše glede tega kot moški.

ČE GREMO ŽENSKE VEN PLESAT, GREMO RES SAMO PLESAT. IMATE MOŠKI RES TAKO NIZKO SAMOZAVEST, DA IŠČEMO DRUGE TIPE.
- Hehe, ta je bla pa v temo. Ok, glede tega če rečemo da gremo vn plesat pol je vsekakor lepo če povabimo tudi svojega moškega zraven če je le možno. Če pa je v veliki meri družba ženska, pa je to nesmiselno. No brca v temo je, da pač ženske gremo res plesat (ampak ne samo plesat). Vedno je tako, da ženske hrepenimo po komplimentih in verjetno tudi moški. Vendar pa je tuki pomembno izpostaviti, da čeprav imamo svojo ljubljeno osebo radi in tudi če nam ta oseba daje komplimente in skrb, se počutimo prekleto dobro če nam kakšn kompliment da tudi kakšna druga oseba (moški ali ženska ... čeprov raj prejemam moške komplimente).

ČE SE S KAKIM MOŠKIM SPOGLEDUJEMO, TO ŠE NE POMENI, DA BOMO SKOČILE Z NJIM V POSTELJO. BOSTE REKLI, DA VI NIKOLI NE FLIRTATE?!
- No js takih problemov s flirtanjem nimam oz. se flirtanja ne poslužujem tko, da to je meni en brezvezn komentar. Ko imam moškega sem njegova in to je to.

ČE ME PRIJATELJ POKLIČE SREDI NOČI, TO ŠE NE POMENI DA ME HOČE POLOŽITI!
- Hehe. Ja pač moramo ženske dat zaupanje moškemu, da pač to ni kar gor piše. Ampak bilo bi pa čudno da nas prijatelj kliče sredi noči brez konkretnega razloga.

ČE ŽENSKO BOLI GLAVA POTEM JO VERJETNO RES. VERJAMITE ALI NE MOŠKI, IMAMO TUDI ŽENSKE RADE SEKS IN SE NE IZOGIBAMO. ČE PA NAS BOLI GLAVA 1 LETO IN POL, POTEM JE PA NEKI NAROBE Z VAMI.
- Kaj pa je sploh narobe če se kdaj ognemo seksu. Mislim, da se tud moškim kdaj ne da al so pa lih tko kt ženske lahko utrujeni. No, zdej je itak ratal izraz, da če te boli glava, to pomen da dons ne bo nč. Je pa res se strinjam da smo ženske živa bitja :). Če nas boli pa tok cajta glava pa je neki narobe z odnosom med moškim in žensko. To se je treba pa pogovarjat. Niste pa moški za vse krivi (pol pol je v normalnih okoliščinah krivde ...).

ČE MOŠKI ZAČNETE POGOVOR, GA TUDI DOKONČAJTE!
- Joj že to da moški začnejo pogovor, ja no ponavad ga ženske in ženske tud zaključmo ponavad. Če je drugače je ponavad prepir. Hihi. Mal heca sam ponavad je tko.

MORDA STE RES NEUMNI, DA NAMIGOV NE PREPOZNATE, A STE TUDI ZELO DOBRI GOVORCI PO OVINKIH. BODITE ŽE ENKRAT DIREKTNI!
- No moški res ne morajo vseh namigov prepoznati, saj ne berejo naših misli. Je pa dobr če pol poslušajo k jim povem kaj smo s tem mislile. Sicer pa so moški bolj direktni kot ženske oz. kakor kdo. No js recimo vem, da znam kšno stvar bolj po ovinkih povedat kt kakšen moški.

MOŠKI NEHAJTE ŽE ENKRAT METATI VSE ŽENSKE V ISTI KOŠ - NISMO VSE NAVDUŠENE NAD NAKUPOVANJEM OBLEKIC IN ČEVELJČKOV
- Ok to velja za oba spola. Je pa res, da smo ženske ponavad bolj nagnjene k probavanju kot nakupovanju oblekc. No sam js grem ponavad tud v trgovino z namenom ko mi res kaj manjka za oblečt, ni mi pa to šport :).

JOK NI IZSILJEVANJE
- Jok ponavadi res ni izsiljevanje, pri meni še ni bil. Drugače pa nismo vse ženske iste glede tega. Ene znajo pozornost pridobit od moških ravno z jokom. Druge pa na drugačne načine ;).

NIČ NI NAROBE, ČE ŽENSKA PRIČAKUJE, DA JI PLAČATE ENO PIJAČO (VEČ SI LAHKO TUDI SAME). IN NE, NIMATE PRAVICE VSE ŽENSKE OZNAČITI ZA KEŠPIČKE, ČE STE IMELI ENO SLABO IZKUŠNJO. (ČE IMA ŽENSKA RADA, DA IMA MOŠKI AVTO, TO ŠE NE POMENI, DA JE PLEHPIČKA. STE MORDA POMISLILI, DA JE TEMU TAKO, KER BI RADA,, DA IMATA PROSTOR ZA VAŠE NAJLJUBŠE OPRAVILO?)
- Strinjam se s prvim stavkom. Js na primer na prvem zmenku želim da prvo pijačo plača moški, vztrajam pa da drugo rundo dam jaz in da se pač izmenjujeva glede plačila. Je res da nismo vse vržene na denar. No glede najljubših opravil v avtu ... no comment (sploh ne drži, da je to prostor za seks). In fajn je če ima moški avto, ampak sej ni važn kakšnga ma, ampak dejstvo da lahko pride k ženski takrat, ko ima pač čas in ko na nek način se dogovorita ter da ni odvisen od drugih (da je s tem na nek način samostojen).

PRSI NISO SAMOSTOJNO ŽIVO BITJE IN NE GOVORIJO, TOREJ POGLEJTE V NAŠE OČI, ČE GOVORITE Z NAMI.
- To je pa res. No sej je fajn da nas pogledate kot celoto, ampak buljenje v en del telesa pa ni lih najbolj prijetno. Je pa res da se tud ženske kdaj pa kdaj zazremo v kakšn del telesa na moškem. Lahko smo realne in priznamo, da kdaj tud na kaj drugega mislimo med resnimi pogovori o vremenu z moškim (hihi). Pogled v oči pa nam res ponavadi veliko pomeni, ker že to pomeni, da se na nek način ne laže nekdo, pa da je resen.

ROKE NISO SAMO ZA PRASKANJE IN DRŽANJE DALJINCA, TOREJ JIH UPORABLJAJTE KDAJ TUDI ZA TO, DA POSPRAVITE ZA SABO IN SPUSTITE POKROV NA ŠKOLJKI (TISTI, KI TO POČNETE, SVAKA VAM ČAST!).
- Tudi ženske smo kdaj pa kdaj take da ne pospravimo vse za sabo. No pokrov na školjki mamo pa itak vedno dol in če moški to pozab je bolš kot pa to da ga ne dvigne.

MI POTREBUJEMO URE S SVOJIMI PRIJATELJICAMI, KOT VI SVOJE PIVO!
- Moški ni nujno, da potrebujejo pivo ampak prav tako kot ženske, čas za druženje s prijateljicami ali prijatelji.

IN NA VSE ZADNJE. MOŠKI, ŽENSKE NE ŽIVIMO SAMO ZA VAS!
No saj moški tudi ne samo zaradi nas. Hihi ... ampak zato pač kar imamo cije in vrednote. To se pa od posamznika do posameznika razlikujemo.

Zgodbe anonimnih avtorjev

2007-07-25T08:14:00.000+02:00

Zgodbice spodaj imajo vsaka zase en ali več naukov. Vsi jih lahko intepretiramo na svoj način (na podlagi izkušenj, ki jih imamo v življenju). Dobila sem jih od prijateljev. Avtorji pa so kot kaže neznani, kljub temu pa to ne pomeni, da niso vredne, da bi jih objavila na blogu.

Zgodba o metulju:

"Nekega dne se je na bubi pojavila majhna odprtina. Človek je sedel in gledal kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal. Zdelo se je da ne more naprej. Zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal: vzel je škarje in prerezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel ven. Toda, imel je krhko telo in mehka krila. Človek je še naprej opazoval metulja, pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla, povečala in razširila, da bi nosila metuljevo telo in mu dala moč. Nič se ni zgodilo! Metuj je vse svoje življenje preživel plazeč se okoli s šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel. Človek kljub svoji ljubeznivosti ni razumel, da je napore, ki jih je moral metulj prestati, medtem ko se je prebijal iz bube, zato da bi kri iz telesa metulja stekla v krila in bi bil tako pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube."

"... po nekaj mesecih študije medicine nam je profesor podal vprašalnik. Ker sem bil dober učenec, sem hitro odgovoril na vsa vprašanja razen zadnjega:"Kako je ime naši čistilki?" Oddal sem svoj test ne da bi izpolnil zadnje vprašanje, a tik pred koncem ure je moj sošolec vprašal, če bo zadnje vprašanje štelo za končno oceno. "Seveda!" je odvrnil profesor. "V svojem življenju boste spoznali mnogo ljudi. Vsak od njih je po svoje pomemben. Vsak si zasluži vašo pozornost, pa četudi mu namenite samo nasmeh ali pozdrav." Nikoli nisem pozabil te lekcije in spoznal sem, da se je naša čistilka imenovala Maria."

"V nevihtni noči je temnopolta ženska stala ob cesti. Avto se ji je pokvaril in nujno je potrebovala pomoč. Popolnoma premočena je pričela ustavljati avtomobile. Mlad belec, kakor da ne bi poznal rasnih konfliktov v ZDA sredi 60. let, se je ustavil, da bi ji pomagal. Mladenič jo je odpeljal na varno, ji priskrbel mehanika in poklical taksi. Ženski se je zelo mudilo, vendar ji je uspelo zapisati si naslov svojega rešitelja in se mu zahvaliti. Po tednu dni so mladeniču potrkali na vrata. Presenečen je uzrl poštarja z ogromnim paketom. Vseboval je velik barvni televizor s sporočilom: "Najlepša hvala, da ste mi pomagali tiste noči. Dež je zmočil tako moja oblačila, kot mojo dušo in v tistem trenutku ste prišli Vi. Zahvaljujoč Vam mi je uspelo priti do mojega moža, preden je zapustil ta svet. Naj Vas Bog blagoslovi, ker ste mi pomagali. (podpisana) Mrs. King Cole"

"Pred časom, ko je sladoled stal dosti manj kot danes, je desetletni deček vstopil v bar in se usedel za mizo. Natakarica mu je prinesla kozarec vode. "Koliko stane porcija sladoleda?" je vprašal deček. "Petdeset centov" mu je odvrnila natakarica. Deček je pričel šteti svoje kovance. "Koliko pa stane sladoled v lončku?" V tistem trenutku so vstopili novi gostje in natakarica je počasi izgubljala potrpljenje. "35 centov" mu je grobo odvrnila. Deček je še enkrat preštel svoje kovance in dejal: "Potem mi prinesite sladoled v lončku." Natakarica mu je prinesla sladoled in račun. Deček je pojedel svoj sladoled, plačal račun pri blagajni in odšel. Ko se je natakarica vrnila k mizi, da bi jo počitila, je pričela jokati, kajti tam, na robu krožnička, je bilo 15 centov napitnine. Deček je izbral sladoled v lončku in ne cele porcije zato, da je prihranil napitnino zanjo."

"V starih časih je kral odredil, da se sredi ceste postavi ogromno skalo. Skrit, je nato opazoval, da bi videl, če se bo kdo potrudil in odmaknil skalo s ceste. Trgovci in bogati podložniki so hodili po cesti, vendar so skalo le obkrožili in nadaljevali pot. Nekateri so se celo pritoževali čez kralja, zaradi nevzdržnosti cest, a nihče izmed njih ni niti poskusil odmakniti skale. Kmalu je mimo prišel tudi kmet z težkim tovorom zelenjave na ramenih. Ko je zagledal skalo, je odložil svoje breme in poskušal premakniti skalo. Po precejšnnjih naporih, jo je končno premaknil na rob ceste. Ko se je vrnil po svoj tovor, je na mestu kjer je bila prej skala našel mošnjo. V mošnji je bila obilica cekinov in kraljevo pismo, v katerem je bilo zapisano, da je bilo zlato namenjeno tistemu, ki bi odmaknil skalo s ceste. Kmet se je naučil, kar mnogi niti ne razumejo: "Vse ovire so možnost za izboljšanje našega življenja"."

Nekateri ljudje potrebujemo čas, da se učimo na podlagi svojih izkušenj. Še bolje pa je, da se učimo tudi na podlagi izkušenj drugih in da smo pozorni v življenju na več stvari. Ko smo v družbi starejših ljudi se marsikaj lahko naučimo in na podlagi teh naukov živimo vse življenje. Veliko pomeni že to, da vemo kaj je prav in kaj ni prav. Namreč dejstvo je, da nam to ne bo mogla dati nobena vera in zakoni. Na primer v zakonih ne piše, da je kajenje prepovedano, vsi pa vemo, da to ni zdravo in da ima še druge posledice. Največji vzor pa nam je lahko okolje v katerem živimo, naj si bo to družina, prijatelji, znanci ali pa ljudje, ki jih osebno sploh ne poznamo.

-------------------------------------------------------------------------------------------------

Povezve na podobne teme:
--> Reki, pregovori in misli znanih in manj znanih oseb
--> Dan ima samo 24 ur

Revije: Eva, Cosmopolitan, Lisa, ...

2007-07-23T08:13:00.000+02:00

Revije kot so Eva, Smrklja, Cosmopolitan in druge revije namenjene predvsem ženskam, so način kako žensko samozavest spraviti na ničlo. Ženske smo precej različne, le kaj bi bilo če bi bile vse barbike. Kako je lahko taka revija v prodaji za mlade ženske. Tudi jaz sem jo nekaj časa kupovala in na koncu ugotovila, da je preveč draga za moj žep (, saj nekatere stanejo skoraj 1000 sit) in pa da me spravljajo take revije v zadrego. Nikoli ne bom ista kot tista čudežna igralka, ki je bila na 101 operaciji - pa tudi nočem biti. Revije nam prikazujejo del sveta tako popolno. Realnost je drugačna, vsaka še tako suha ženska je imela celulit oz. se je vsaj enkrat srečala oz. se bo srečala s tem. To ni nič takega, pač smo drugačne od moških, ki ga skorajda nimajo oz. ga nimajo. Naše "napakice" nas pravzaprav delajo drugačne in prav zaradi tega posebne na svoj način.

Najbolj me ujezi, kadar v revijah na eni strani preberem dieto s katero bi dekleta lahko izgubila svoje kilograme, na drugi strani je članek v zvezi z žensko, ki je imela bulimijo, na tretji pa so kuharski recepti. To ni logična sestava tem v eni reviji. Da ne govorim o tem, kako bi lahko ženska spoznala sanjskega moškega in se na prvi pogled zaljubila. Po takih revijah se zgledujejo dekleta, mnoga od teh želijo biti popolne. Ženske veliko časa preživijo (več kot moški ponavadi) preživjo pred ogledalom in na tehtnici. Večino je strah, da bi bile debele. Zdrava prehrana in telovadba sta seveda pomembna dejavnika - ampak ne iz vidika da bi se znebili odvečnih kilogramov temveč zaradi našega zdravja in počutja.

Zanimivo je to, da take revije kupujejo nekateri vsak teden oz. dan ko le te izidejo. Ali ni to absurdno, da mora komaj 16 let staro dekle dobiti predsodke glede svojega telesa, ker ni taka katkršna je ena od manekenk iz Hollywooda. Zakaj bi bilo ženske strah, ker smo drugačne, ker nekatere res nismo manekenke (pa tudi ne bi rade bile), zakaj nam bi bila ženska, ki ima prenizko telesno težo lepa. Se vam zdi, da imajo moški radi anoreksična dekleta? Meni se zdi, da ne. Kajti lepše se mi zdi, ko imajo ženske malo več kilogramov na sebi in so zadovoljne s seboj, kot pa to da imajo premalo kilogramov in še niso zadovoljne same s seboj. Seveda pa ne moramo vplivati na težo, lahko smo tudi naravno že tako suhe in pač ne moramo pomagati. Pač smo si različne in to nas dela lepe. Revije, kot take nam dajo vedeti samo, kako nepopolne smo. Malo katera ženska pa se zaveda, da je lahko popolna v svoji nepopolnosti. Vsak dan se lahko počuti popolno in super prav taka kot je.

Dan na dan :)

2007-07-22T21:30:00.000+02:00

Danes sem imela pa res slab dan. No mogoče ni bilo tako hudo, ampak se mi je samo zdelo. Včeraj sem ostala brez avta. Počil je hladilnik in seveda poklicala sem na pomoč moje dva. Hitro sta prišla pome in tudi odpeljala avto domov (HVALA!!!), kjer čaka na jutrišnje popravilo. Se mi je že zdelo, da sem skoraj neodvisna od staršev, vendar kot strela z jasnega sem spet dobila po buči. Jutri bom odpeljati avto na popravilo v Ljubljano. Problem pa je, da gre avtomehanik na dopust. Samo upam lahko, da bo popravil avto do srede, sicer pa bom nanj čakala cel teden. No avta sicer ne potrebujem tako močno, ampak vseeno mi je dobro če je na voljo ko ga.
Naredila bom spet nekaj za zdravje. Jutri na vse zgodaj se bom sprehodila od avtomehanika do knjižnice. V knjižnici bom spet malo preberala knjige, ki bi morda prišle v poštev za mojo diplomsko nalogo. Prav veliko še nisem prebrala, sem pa zagotovo iz knjižnice prinesla, kar nekaj knjig na temo, ki me zanima. Veliko knjig je še za prebrati, primerjati in pokomentirati. Prav tako kot je veliko knjig je tudi veliko dela. Upam lahko vsaj, da bom čim več naredila do avgusta, saj imam kasneje še en rok izpitov.

Kje imamo srce?

2007-07-19T08:43:00.000+02:00

Živali in narava so ustvarjene v sožitju, kar pomeni, da drug drugega potrebujejo. Tako kot narava potrebuje živali, tako tudi živali potrebujejo naravo. Enako pa je tudi pri nas, človek naj bi bil ustvarjen za naravo a jo počasi uničuje, ustvarjen naj bi bil v sožitju z živalmi a jih počasi iztreblja.

Še enkrat naj povem, da ni lepšega trenutka kot takrat, ko se sprehajam v naravi in opazujem živali. Človek naravi in živalim malokdaj prisluhne, a ko jim bo prisluhnil kot kaže bo že prepozno. Ne pozabimo na živali, ki so nam pripravljene dati ljubeznost in nežnost. Želijo si občutiti naravo, kjer so živele preden jih je človek udomačil in jim odvzel košček svobode in sveta v katerem so živele. Nekateri ljudje mislijo, da je svet njihov, vendar ni. Svet je naš, mi ljudje bi se morali prilagajati naravi in kot inteligentna bitja skrbeti za naravo.
Sprašujem se zakaj človek ubije na leto na miljone živali in uničuje prečudovito naravo. S tem početjem pa uničuje sebe in se tega dobro zaveda. Ali je to inteligenca, ki naj bi jo človek res imel? Vsakemu bi se morala prebuditi vest za živali in njihova cenjena življenja. Človek je vsak dan bolj odrinjen od narave in ji je neke vrste sovražnik.
Že dolgo nazaj sem poslušala novico, ki so jo poročali iz enega od živalskih vrtov. Deček, ki je opazoval gorile je padel v njihovo ogrado. Padel je kar šest metrov globoko in se onesvestil. Neka gorila ga je nežno pobrala iz tal in ga odnesla, kakor bi bil njen mladiček, na varno. Vse dokler niso prišli reševalci in ji ga vzeli. V tej ogradi je bilo še veliko drugih goril, ki so ji tega dečka hotele vzeti, vendar jim tega ni dopustila. Razvedlo pa se je tudi, da je ta gorila reševalka bila vzrejena. Majhna gorila je imela dom pri lastnici, kjer je prejemala veliko ljubezni.
Živali so potrebne pomoči, zato jim pomagajmo. Tudi mi smo kdaj pa kdaj prestrašeni, razumimo kako se počutijo one. Pomagajmo jim, saj so le bitja s katerimi naj bi bili v sožitju. Bodimo solidarni in jim nudimo dom, če ga potrebujejo. Ne vzemimo jim okolja v katerem živjo, saj jih s tem iztrebljamo. Ta bitja nam nudijo veliko več, kot mi nudimo sami sebi, kot na primer duševni mir, dobro počutje v naravi ... Ko nam pokažejo zaupanje se ne branimo in ga s tem dokažimo tudi mi. Ljubezen do vseh bitij na Zemlji bo pomagala nam in bo tudi povrnjena na več načinov nazaj. Ne glejmo samo kaj je za nas dobro ozirajmo se kako bitja in narava reagirajo na nas.

In nisem se mogla upreti, da ne bi dala še eno slikco od moje psičke na blog :D.

Terapija z živalmi

2007-07-18T13:30:00.000+02:00

Danes sem prebirala napisan znanstveni članek na temo Kosmati ljubljenčki lahko zdravijo (revija Viva). Že nekaj časa pa s kolegicami delamo seminarsko nalogo, na temo kakovosti v dveh domovih starejših občanov, na Fakulteti za upravo. Domovi za starejše občane in pa tudi druge ustanove, ki so namenjene manj pokretnim ljudem, psihično bolnim in pa duševno motenim osebam, se morajo v današnjem svetu hitro prilagajati na nove načine zdravljenja. Terapije z živalmi so dopolnilne terapije. Kljub terapiji je še vedno pomembno, osnovna zdravstvena nega (živali so le dopolnitev njihovega vsakdanjika).
Več o terapiji z živalmi preberete v reviji Viva. Jaz pa lahko na podlagi izkušenj povem, da živali velikokrat pripomorejo k dobri volji in pa posluževanju športnim aktivnostim ljudi. Z Lucy preživim veliko časa in vem da ko bom prišla domov bo mahala z repkom in se veselo vrtela okoli mene. Ponavadi je dobro, da si ljudje omislijo žival v situacijah, ko ostanejo sami, saj jim živali zapolnijo čas. Žival potrebuje poleg hrane, tekočine, kratkih in enkrat na dan daljših sprehodov tudi nežnost. Jaz imam psičko za to, da jo razvajam in ker imam res rada kosmatinčke. V primeru, ko človek ne more biti več tako aktiven, pa pomaga tudi terapija z živalmi. Starejšim ljudem daje neko motivacijo, da telovadijo s tem ko jih božajo na svojih posteljah (to velja za tiste, ki težko hodijo oz. sploh ne morajo) ali se z njimi sprehajajo po parku.
No ker pa naj še spomnim tiste, ki imate žival doma, da je ob taki temperaturi tudi njej vroče in da potrebuje na dan vsaj 3x svežo vodo.

Klici neukih uporabnikov računalnikov

2007-07-17T08:26:00.000+02:00

Da se malo nasmejimo in da se malo zamislimo nad izjavam. Ne dolgo nazaj sem dobila en mail z naslovom RAČUNALNIŠKI PROBLEMI. V njem so bili navedeni pogovori z svetovalcem in pa stranko, ki potrebuje pomoč pri uporabi. Stranke so velikokrat res neuke in prav zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da se ljudem omogoči delo z računalniki. Osveščanje ljudi glede dela z računalnikom pa bi po mojem mnenju biti dostopen vsakemu državljanu Republike Slovenije. Res je, da se informacijska tehnologija hitro razvija, vendar pa za osnovno poznavanje informacijske tehnologije in pa delovanje pripomočkov res nikoli nisem vprašala kaj takega. To je lahko samo spodbuda, da se naredi kaj več na področju izobraževanja s pripomočki, kot je računalnik.

Pomoč uporabnikom na S.O.S. liniji za uporabnike računalnikov:

Stranka: Halo, računalnik mi nekaj nagaja.
Svetovalec: Kakšnega pa imate?
Stranka: Belega.
------------------------------------------------------------------------------------------------
Svetovalec: Dober dan, kako vam lahko pomagam?
Stranka: Datoteke ne morem natisniti.
Svetovalec: Kliknite najprej "Start"...
Stranka: Poslušajte!! Ne začenjajte mi zdaj s tako strokovnimi napotki! Presneto, saj nisem Bill Gates!
------------------------------------------------------------------------------------------------
Stranka: Težave imam s tiskalnikom in sicer s tiskanjem rdeče barve.
Svetovalec: Imate barvni tiskalnik?
Stranka: Ne.
------------------------------------------------------------------------------------------------
Svetovalec: In kaj imate zdaj na monitorju, gospa?
Stranka: Medvedka, ki mi ga je kupil moj fant.
------------------------------------------------------------------------------------------------
Svetovalec: In sedaj pritisnite tipko F8.
Stranka: Ne dela!
Svetovalec: Kaj natančno ste naredili?
Stranka: Kot ste rekli: 8-krat sem pritisnil tipko F...
------------------------------------------------------------------------------------------------
Svetovalec: Vaše geslo je mali "a" kot avto, veliki "V" kot Viktor in številka 7.
Stranka: Mala ali velika 7?
------------------------------------------------------------------------------------------------
Stranka: Ne morem na internet.
Svetovalec: Ste prepričani, da ste vtipkali pravo geslo?
Stranka: Prepričan sem. Videl sem, kako ga je vtipkal prijatelj.
Svetovalec: Mi lahko poveste, kakšno geslo je vtipkal?
Stranka: Pet zvezdic.
------------------------------------------------------------------------------------------------
Svetovalec: Izvolite, kako vam lahko pomagam?
Stranka: Pišem svoj prvi e-mail.
Svetovalec: Prav. Kaj vas muči?Stranka: Napisal sem črko a, ne vem pa, kako naj naredim okrog nje tisti krog.
------------------------------------------------------------------------------------------------
Stranka: Ne morem natisniti dokumenta!
Svetovalec: Kaj ste pa naredili?
Stranka: Kadarkoli poskusim in kliknem na "tiskanje", se pojavi napis: Ne najdem tiskalnika. Pa sem dvignila tiskalnik in ga postavila pred monitor, računalnik pa mi še vedno odgovarja, da ga ne najde!
------------------------------------------------------------------------------------------------

Upam, da ste se le nasmejali izjavam in da se niste nikoli bili pobudnik takega dialoga (sploh v primeru stranke).

Vožnja pod vplivom alkohola

2007-07-15T22:24:00.000+02:00

Te dni je v Laškem potekala zabavna prireditev Pivo in cvetje. Po pripovedovanjih je bilo na tej veselici veliko ljudi iz vse Slovenije, prav tako kot včeraj na Zbiljski noči. Vendar pa se je zgodila tudi nesreča v Laškem. Na siolovih novicah sem danes zasledila, da je umrl 22 letni fant. Po podatkih se je vračal v Celje ob železniški progi, kjer ga je povozil vlak. Tako mlad fant, ki naj bi imel pred seboj še celo življenje. Zelo težko mi je, ko preberam take novice. Zdi se mi pa omembe vredno, da napišem kaj glede vožnje pod vplivom alkohola.
V Sloveniji je vse več nesreč, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola, veliko od njih je mladih. Brez vesti vozijo po cesti in ne razmišljajo, da s tem ogrožajo sebe, sopotnike in druge voznike na cesti. Minilo je že več kot dve leti od kar je zaradi tega umrl tudi eden od mojih bivših sošolcev. Bil je sopotnik v vozilu, ki se je vračal iz ene od žurk v Ljubljani in končalo se je z smrtnim izidom.
Ravno zadnjič sva s prijateljico šle v Ljubljano na žur in sva se odloćili, da bova poklicali taksi. Tako namreč narediva vedno, saj sva dogovorjene zaradi tega, ker:
1. nočeva ogroziti življenje udeležencev v prometu,
2. nočeva ogroziti najinega življenja,
3. nočeva tvegati, da naju ustavijo policaji pod vplivom alkohola s tem tvegava:
- odvzem izpita
- visoko denarno kazen
- in kazenske pike,
4. če ne voziva pod vplivom alkohola se počutiva bolj sproščeni.
Edina slabost je cena taksijev vendar z navedenimi točkami zgoraj ni primerjave. Življenje ljudi je eno samo zato moramo nanj čuvati kolikor se le da. Misliti moramo na posledice na katere v tistem času vinjenosti ne mislimo. Na cesti moramo biti previdni vsi, ne glede ali smo vozniki, pešci, kolesarji, tovornjakarji, avtobusarji ... vsi! Pazite nase in na druge, kdo bo pazil na to če ne vi sami.
Verjamem pa, da je problem, ko imaš v denarnici le par evrov. No zame to ni bil nikoli problem. Žurat sem šla tja kamor sem vedela, da lahko pridem peš ali pa imam organiziran prevoz. Organiziran prevoz je pač to, da nisem pila in vozila ali pa sem pila in je vozil trezen voznik.
Ljudje pazite nase naj vas ne zavede, da bi šli pod vplivom alkohola voziti ali da bi se vozili z ljudmi, ki se niti za en dan ne morajo odpovedati alkoholu. Varnost je na prvem mestu pri žuriranju tudi brez alkohola se da imeti lepo ali celo še lepše kot če bi bili pijani.

Branje dnevnika po 5-ih letih

2007-07-13T18:14:00.000+02:00

Danes sem preberala dnevnik in našla nekaj prav zanimivih odstavkov. Predvsem pa bi želela tukaj napisati tisto, kar sem se na nek način kar začudila, da sem to napisala pri 17. letih. Dnevnik je bil napisan 24.11.2002 se pravi, približno 5 let nazaj.
Stara sem 17 let in danes smo 24.11.2002 se pravi, da bom čez samo en mesec stara 18 let. To naj bi bila neka prelomnica v mojem življenju, a je ne čutim. Indijanci, sem nekje slišala, štejejo leta ob izrecnih dogodkih. Kot na primer pri nas bi to lahko bilo, ko otrok začne govoriti, ločiti barve, pisati, ko konča osnovno šolo, srednjo šolo, faks, naredi doktorat, se poroči oz. spozna osebo s katero bi rad preživel preostanek življenja ... Na koncu pa je smrt, ki se je nekateri bojijo. V bistvu pa je nekaj naravnega in ni tako strašljiva. Strašljivo je to, da se pred tem vprašamo če smo življenje dovolj izkoristili. Življenje, ki je samo po sebi kdaj lepo, kdaj kruto, srečno, zabavno, dolgočasno, predvsem pa spoznavanje nekaj novega ... Vsak dan, ki je za mano sem nekaj novega spoznala in danes sem se resno začela zavedati, da je zaman gledati samo nase. Ljubezni temu svetu primanjkuje in vsak človek bi mogel vsak dan biti hvaležen drug drugemu, da smo na svetu. Danes je vse drugače življenje, odvija se dosti hitreje in tistega dneva, ko si lahko brezbrižno tekal po zaprašenih poteh, brez misli na odgovornost in na to kaj bodo rekli drugi je konec. Vsi imajo predsodke, najhuje pa je da jih imamo največ sami in da se z njimi ponižujemo. Če bi človek človeku vsak dan namenil vsaj nekaj časa in se z njim pogovarjal bi dosti lažje živel. A vrtimo se v začaranem krogih, vsak dan eno in isto, nič drugačnega razn nova spoznanstva. Svet ne pozna več prijaznosti, čara življenja, negovanja osebe, ki jo imaš rad, ljubezni in radosti. Za vse je potreben čas, časa pa ni vedno ... vedno nekam hitimo eni v službo, drugi v šolo, na faks, seminarije. Življenje je brez spontanosti. Koliko ljudi gre danes z družino na sprehod, koliko jih je takih, ki uživajo življenje. Jaz bi rekla, da ni nobenega. Nihče noče sožitja, hrepenimo po nemiru. Prav potrebujemo nemir in duševne vojne. Vidimo trpeti druge a jim ne pomagamo še v sebi ne vidimo ničesar, še sami si ne moramo pomagati - kaj šele drugim. Počutimo se prazn, brez navdušenja in iniciative narediti nekaj v življenju.
Vedno manj se poudarja stvari, ki spodbujajo ljudi k razmišljanju, kako narediti iz življenja nekaj več. Na primer kaj bi lahko naredili pozitivnega za naravo od katere smo odvisni, za sočloveka ki nas v stiski potrebuje, za otroka ki ni sit, za živali ki so ogrožene, za tiste ki preprosto potrebujejo nekaj več ... Vse to pa je odraz človeka, ki se ne zaveda, da so poleg njegovih problemov tudi drugi problemi, ki ogrožajo cel svet.
Ljudje si želijo radosti, sami pa je ne dajejo, s tem hočem povedati, da je človek ena velik egoist (tudi jaz sem kdaj pa kdaj). Nikoli ne znamo ceniti kar imamo, zavedati se začnemo tega šele ko to izgubimo. Če pomislim na ljubezen me spomni na dotik, toplino, poljub, sprehode v naravi, spontanost, radost, pesmi ... vse to pa si lahko ustvarimo z nekom, ki nam veliko pomeni.
Mislim pa, da je treba biti hvaležen ljudem, ki nam stojijo ob strani. Zato se mi zdi danes pravi trenutek, da se zahvalim ljudem, ki so mi stali ob strani, ko sem jih potrebovala.

Knjižnica - super zadeva

2007-07-12T22:58:00.000+02:00

Po dolgem času sem se odločila, da grem malo v knjižnico. Kljub resnemu študiranju sem kar pozabila, da obstaja možnost študiranja tudi v knjižnici. Danes sem namreč naredila veliko stvari za faks, ki jih prej nisem v 4 dneh sem jih danes v 4 urah. Verjetno je to zaradi motečih dejavnikov, ki so mi doma na voljo v knjižnici pa ne. Na primer zelo moteči dejavniki so poslušanje glasbe, mobilni telefon, televizija ... itd. V knjižnici pa sem bila v bistvu prislijena delati, kar sem si začrtala in to tudi v večji meri naredila.
Zgleda, da sem le najdla kotiček, kjer se počutim dobro in kjer lahko mirno študiram. Sploh pa mi je zelo vredu, če ima knjižnica veliko knjig na voljo in v primeru ko je skorajda prazna. Sedaj, ko ni izpitov je prav prijetno študerati v knjižnici. V hrupu se res ne da brati, delati seminarskih nalog, kaj šele učiti.

Psička Lucy

2007-07-12T09:51:00.001+02:00

Včeraj sva šle na sprehod in ker je pač bila vsa polna energije sem jo izpustila iz vrvice. No letala je kot zmešana sem in tja. Na koncu pa me je res presenetilo, saj me je prišla prositi, če jo lahko nazaj privežem. To je naredila tako, da se je usedla poleg mene in ko sem se sklonila k njej, da jo pobožam, je dala svojo tačko na mojo roko. Od vsega tega pa se mi zdi najbolj čudno, saj je vedno bila tako živahna nikoli se mi ni pustila privezati, ko sem jo odvezala. Verjetno se je malo umirila zaradi sterilizacije, ki jo je imela 26.03.2007.
Privi in drugi dan po sterilizaciji sta bila najbolj mučna dneva. Lucy ni mogla niti vstati iz svojega toplega in mehkega ležišča, ki sem ji ga pripravila še preden smo šli v Ljubljano. Tretji dan po sterilizaciji je naredila prve korake in kmalu omagala. Bila je res v šoku in prav zaradi tega sem si vzela tiste dni samo zanjo. Bila sem ob njej in jo crkljala in nosila sem jo po stopnicah, da se ji ne bi slučajno pretrgali šivi. Najtežja pa sta bila tretji in četrti dan, ko sem jo nesla ven. Bila je skoraj negibna. Naredila je par korakov in omagala. Najhuje se mi je zdelo, da sem šla z njo 300 metrov stran od hiše pri tem sem jo več kot dve tretjine časa nosila. Ampak po enem tednu je moja Lucy bila kot prerojena tekala je po tranvnikih in za mački (se opravičujem sosed, sej jih ni pojedla), :) kot se za ptičarja spodobi pa se je tudi kot vedno podila za ptiči.
Zanimivo se mi zdi, da pač ko grem z Lucy ven se vedno sprostim in pozabim na vse. Najraje ne mislim na nič. Ponavadi zahajam na kraje, kjer ni nikogar. Ne rada videvam ljudi, ki me sprašujejo: kako si? kaj počneš? že dolgo se nismo videli, ... itd. Zato ponavadi hodim na sprehode z Lucy ponoči oz. tik pred mrakom. Velikokrat se mi je že zgodilo, da ponoči nisem mogla spati, ker se tisti dan nisem fizično utrudila. Zato sem šla tečt ob polnoči in bilo je prav prijetno. Ne predlagam pa to vsakemu, sploh če živi tako kot jaz blizu gozda in kjer ni javne razsvetljave, če tega niste navajeni zna biti strašljivo. Sploh pa je to še bolj strašljivo, ko ne veš ali zvoke spušča Lucy ali pa ti zvoki prihajajo iz gozda :).

Za konec pa sem dodala še eno slikico, na kateri se psička Lucy na vse zgodaj preteguje.

Več slik moje psičke lahko najedete na tej povezavi --> Lucy

Morje

2007-07-09T09:16:00.000+02:00

Kot vsako leto sem tudi letos šla na morje, tokrat začuda na malo bolj miren konec na Hrvaškem. Bilo je res lepo in imela sem se super ob dobri družbi. V hotelu, kjer sem bila so bili zelo prijazni in res so se potrudili za dobro počutje gostov. Vsako leto na morju oziroma na počitnicah počnem stvari, ki jih sicer doma ne počnem. Ponavadi s seboj vzamem (tudi letos sem) kržanke, sudokuje in pa knjigo.
Letos sem prebrala knjigo z naslovom Majada, iraška hči. Napisala jo je avtorica Jean Sasson na podlagi izpovedi ženske, ki je preživela mučenje v ječah Sadama Huseina. Knjiga je biografija in avtorica v njej navaja zgodovino Iraka in pa življenje Majade od rojstva do leta 2003. Preverila sem celo nekaj zgodovinskih dejstev, ki jih avtorica navaja in kot kaže je resnično izvzela košček zgodovine Iraka. Sicer pa nisem delala analize te knjige in je tudi ne mislim, ker bi za to porabila preveč časa. Priznam pa da me je knjiga že takoj na začetku pritegnila in sem jo prebrala v kratkem času, glede na to koliko časa berem učna gradiva :).

Rumove in rafaello krogljice

2007-06-27T11:19:00.000+02:00

Ljudje se zabavamo na različne načine, ponavadi pa v družbi. En način druženja je lahko tudi piknik. Spoznala sem veliko novih ljudi. Povabil pa me je nekdo, ki mi veliko pomeni in prav zaradi tega sem se piknika z veseljem udeležila. Hrane je na piknikih ponavadi preveč, tudi tukaj je je bilo čisto preveč. Malo smo delali malo smo se zabavali in bil je že mrak, ko smo šli proti domu.

Na piknik sem prinesla tudi rumove in pa rafaello krogljice. Ker me je veliko ljudi že vprašalo za recept za rafaelo krogljice sem se odločila, da ga napišem na blog.

RAFAELLO KROGLJICE

Sestavine:
- 25 dag MARGARINE
- 2 dcl VODE
- 40 dag MLEKA V PRAHU (! zelo pomembno je, da je mleko v prahu polnomastno, najbolje je če je od pomurskih mlekarn - to je tisto, ki ima enega dojenčka na embalaži !!)
- 45 dag SLADKORJA
- 24 dag KOKOSOVE MOKE

Posip:
- KOKOSOVA MOKA

Nadev:
- LEŠNIKI ali MANDELJNI (lešniki ali mandeljni morajo biti majhni ali pa jih morate dati na pol)

Način izdelave:
Zavremo vodo, margarino in sladkor. Ko zavre dodamo mleko v prahu in kokosovo moko ter vse skupaj dobro pomešamo. Maso ohladimo v hladilniku pomembno je, da je ne zamrznemo - ampak dobro ohladimo. Če masa ni dovolj trda dodamo še malo kokosove moke.
Iz ohlajene mase oblikujemo krogljice. V sredino krogljice pa damo lešnik ali mandelj. Krogljice na koncu povaljamo v kokosovi moki.

OPOMBE: Ker lešnikov ali mandeljev ne jem, sem to naredila brez njih. Bilo pa je prav tako dobro in narejeno v krajšem času :). Za ohlajanje mase porabimo veliko časa (najmanj 2 uri). Jaz to delam vedno ponoči, da se do jutra ohladi. Pa še zelo pomembno je, da je mleko v prahu res od pomurskih mlekarn, ki ima dojenčka na embalaži, ker na zadnje ko sem delala maso za rafaello krogljice se mi le ta zaradi drugega mleka v prahu ni zgostila. Ker pride pa veliko mase je dobro če imate okoli sebe veliko sladkosnedih ljudi.

Za vsak slučaj bom napisala še recept za rumove krogljice.

RUMOVE KROGLJICE

Sestavine:
- 25 dag MARGARINE
- 20 dag SLADKORJA V PRAHU
-1 dcl RUMA (če se masa ne zgosti dodamo še več ruma - jaz sem ga dala 2 dcl)
- 10 dag ČOKOLADE V PRAHU
- 40 dag ALBERTOVIH KEKSOV
- 10 dag KOKOSOVE MOKE
- (jaz dodam še malo kakava, da so krogljice bolj temne)

Posip:
- kokosova moka ali mrvice ali sladkor ali čokolada v prahu

Način izdelave:
Zmeljemo Albertove kekse in jim primešamo ostale setavine. Ko dobimo trdo maso iz nje oblikujemo za oreh velike krogljice, ki jih povaljamo v mletem sladkorju, kokosovi moki, mrvicah ali pa v čokoladi v prahu.

Reki, pregovori, misli znanih in manj znanih oseb

2007-06-19T10:25:00.000+02:00

Že dolgo nazaj sem brala eno knjigo, katere naslov sem pozabila. V knjigi je bilo veliko pregovorov, rekov in misli, ki sem si jih vključno z avtorji izpisala v eno knjigico, ki jo imam pri sebi že več kot pet in v katero napišem vse misli, ki mi nekaj pomenijo oziroma se iz njih lahko kaj naučim. Ker bi jih želela s kom deliti sem se odločila, da jih napišem kar na blog.

"Tistega, kar pridobimo na prelahek način, ne znamo dovolj ceniti." (Tomas Pain)

"Težave ustvarjajo priložnost." (Kitajski pregovor)

"Ljudje se izogibamo čustvom, izogibamo se težavam in jih nadomeščamo s katero koli drugo stvarjo, ki bi nas odvrnila od naših resničnih čustev. In ko to delamo, v resnici zaviramo veselje do razvijanja našega življenja in osebnostne rasti. In nikoli ne napredujemo." (Lois Cheneys)

"Edino zdravilo za trpljenje je, da se soočimo s težavo in jo poskušamo odpraviti." (Mary Craig)

"S svojimi težavami ravnaj kot s prijatelji. Objemi jih. Sprejmi jih. Predstavljaj si jih kot priložnost in ne kot oviro. To je resnična radost življenja: živeti z namenom in občutkom, da si močan in lahko nekaj storiš. Živeti življenje, preden se konča. Živeti kot moč narave namesto kot razburjen, sebičen in trpeč človek, ki se nenehno pritožuje, da ga ta svet ne osrečuje." (George Bernard Shaw)

Kadar pišem oziroma si izpisujem misli imam čuden občutek, da avtorji vedo več kot jaz. Ampak misli, ki jih navajajo so ponavadi dvoumne in vsak jih lahko razume drugače ter jih tudi drugače udejstvuje. Na življenje imamo več pogledov in tudi vprašanje: "Zakaj obstajamo?" lahko interpretiramo na sto in en način. Vedno pa naj bi bilo vodilo, da želimo biti uspešni, kar počnemo v življenju in da strmimo k ciljem, ki smo si jih zastavili. Zdi se mi, da je uspešn človek tisti, ki je deloven (ima delovne navade), odgovoren za svoje besede in dejanja, ne prenaša krivde svojih ravnanj na druge, pomaga ljudem, ki so "slabši" od njega, človek, ki je vesel dan za dnem kljub okoliščinam, ki jih morda v tistem trenutku ne obvladuje. Močan človek je tisti, ki se težavam ne izogiba ampak jih rešuje v času, ko le te nastopijo.
S tem, ko strmimo k vrednotami, kot so ljubezen, prijateljstvo, družina, zaupanje, skrb za druge, blaginja, napredovanje, uspešen zaključek študija, zaposlitev, uresničevanje samega sebe ... pa pogosto pozabimo na eno pomembnejše vprašanje. Vprašanje je kako do tega priti, kako v dani situaciji, ki se nam ponuja reagirati, kaj narediti da premagamo te ovire, ki nas v tem trenutku obremenjujejo. No odgovora ni, ker vsak reagira v dani situaciji drugače, na podlagi svojih poprešnjih izkušenj in glede na izkušnje tudi drugače razmišlja.
Misli, reki in pregovori so lahko samo eno vodilo do vrednot, ki jih imamo. Poudarek je na to, da moramo vrednote že prej imeti, preden lahko to misel, rek ali pregovor udejstvujemo. Prav zaradi tega pa vsaka misel avtorjev, ki jih preberamo, na različne ljudi z različnimi izkušnjami drugače vpliva. Interpretiranje zgoraj izpisanih misli pa bi bilo mogoče šele, ko bi vedeli celotno situacijo in vsebino pogleda avtorja oz. anonimneža v danem trenutku.

Dan ima samo 24 ur

2007-06-17T01:55:00.000+02:00

Danes sem spoznala, da se ljudje preveč obremenjujemo s stvarmi, ki so nepomembne. Obremenjevanje pa privede do nesproščenega vzdušja. Vsaka priložnost, ki je ne izkoristimo je tako rekoč zaman. Trenutkov v katerih se počutimo srečni je malo, zato je le te treba ceniti in strmeti k temu, da bi jih doživeli ponovno. Postavila sem si načela, ki se jih kdaj pa kdaj nisem držala, pa mi ni bilo nikoli žal.
Ravno prejšnji teden pred izpitom me je klicala prijateljica. V tistem času sem se učila, zato sem jo na hitro odslovila oziroma ji povedala, da trenutno nimam časa. Namesto, da bi jo vprašala, kako je kaj, sem ji naštela vse stvari, ki sem jih takrat počela. Če bi se v tistem času posvetila njej bi bila ona vesela pa še jaz bi se bolje počutila, ker bi tako vedela kaj se z njo dogaja. Ponavadi v življenju pozabljam, da so stvari, ki se zgodijo le enkrat. Velikokrat bi bilo bolje posvečati čas ljudem, ki jih imamo radi in ki nas imajo radi.
Pravijo, da je vsak človek svoje sreče kovač, a to ni nujno ker nam velikokrat usodo krojijo tudi drugi. Hočemo ali nočemo, smo od drugih odvisni, čeprav se le redko tega zavedamo. Pozabljamo na ljudi, ki nam veliko pomenijo in zanemarjamo stvari, ki jih radi počnemo. Šele ob priložnosti, ko nekaj izgubimo, se začnemo zavedati, kako pomembno je bilo to za nas. Vsi smo krvavi pod kožo, delamo napake, se z njimi soočamo, se jim izognemo, jih rešujemo. Kdaj pa kdaj se počutim, da bi mogel dan imeti 48 ur in da bi izkoristila vse priložnosti, ki se mi ponujajo. Šla bi večkrat na sprehod, v kino, poslušala glasbo, se učila, delala, pomagala prijateljem, šla na obisk k stari mami in staremu atu, uredila zapiske, pobrisala prah po policah ...
Ljudje nismo z ničemer zadovoljni, kritiziramo, naredimo pa nič, da bi bilo bolje. Jaz nisem izjema, čeprav se na nek način trudim, da bi bilo bolje.

Prvi dan na blogu ...

2007-06-15T22:17:00.000+02:00

Vsak začetek je težak in tud prvi vpis na blog je. Predlog za pisanje na blog sem dobila od Uroša ... hvala, ker si mi dal še več dela :P. Malo mi je skrajšal prosti čas, ko ničesar ne počnem oziroma ne vem kaj bi počela. To pisanje bo upam, prijetno (zabijanje časa) s koristnim (sploh če bo kakšen dober komentar). Ker pač trenutno nimam kaj početi, kar se tiče faksa, saj je drugo izpitno obdobje zame že mimo in šef me za delo še ni poklical imam celo čas, da napišem, kaj se mi kaj dogaja. Ravno prejšnji teden smo se s sošolkam dogovorile, da se odjavimo od izpita oziroma predstavitve seminarske naloge pri predmetu Analize javnih financ. Zanimivo je, da smo sploh želele iti na to predstavitev naslednji torek pa še uvoda nimamo napisanega, kaj šele zaključka. Ampak vsaj nekaj je bilo pametno, da sem se lahko ta teden do včeraj učila Upravni postopek in upravni spor brez misli na seminarsko nalogo, ki jo še moramo narediti. Upam, da bodo od UPUS-a čim prej rezultati. Ta izpit je na Fakulteti za upravo en pomembnejših, ker se nanaša na Zakon o splošnem upravnem postopku in mi bo pomagal, kasneje pri delu (če se bom sploh zaposlila v javni upravi). Mislim, da me poleg dela v javni upravi še preveč stvari zanima, zato se bom v življenju težko osredotočila le na eno stvar. Zaradi obveznosti, ki pa mi jih trenutno nalagata ali faks ali delo preko študentskega servisa, se težko uresničijo zadeve, ki jih imam še v planu. Marsikomu se zdi zanimivo, da sem prej želela diplomirati na Fakulteti za socialno delo, pristala pa na Fakulteti za upravo. Razlog je vsekakor to, da me res veeeeeliko stvari zanima, kot že prej rečeno. V življenju mi delo in pa znanje veliko pomenita. V situaciji, ko mi postane dolgčas, pa mislim da se dobro znajdem, sploh na poslovnem področju, če me neka zadeva zanima. Znana sem v temu, da si hitro zapolnim prosti čas, če mi ga že kdo drug ne :).